To je danes sporočila vlada. Dodala je, da gre pri tem za izraz nadaljnje podpore Ukrajini in solidarnosti z njenim narodom. S pridružitvijo izjavi Slovenija "izkazuje solidarnost z Ukrajino pri njeni obsodbi vojaške agresije Rusije" in podporo "suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti države", so na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) prenesli izjavo zunanje ministrice Tanje Fajon. Ta je v luči pomoči Ukrajine Sloveniji pri soočanju s posledicami nedavnih poplav poudarila še, da je solidarnost med državama obojestranska.
Izjavo so članice skupine G7 sprejele ob robu julijskega vrha Nata v litovski prestolnici Vilnius. V njej so se zavezale, da bo njihova podpora Ukrajini dolgotrajna. Obenem izjava omogoča, da tako članice skupine kot druge države, ki se izjavi pridružijo, začnejo pogajanja o dvostranskih dolgoročnih varnostnih jamstvih z Ukrajino.
V okviru teh dvostranskih dogovorov bodo države Ukrajini zagotavljale varnostno pomoč in sodobno vojaško opremo za njene kopenske, letalske in pomorske sile.
ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija in Japonska so se takrat zavezale, da bodo Kijevu pomagale tudi pri razvoju obrambne industrije, usposabljanju njenih sil in kibernetski obrambi. Obenem so napovedale sodelovanje na področju obveščevalnih dejavnosti.
Za pridružitev izjavi se je po navedbah ukrajinskih medijev doslej odločilo več kot 25 držav.
Putin za vojno v Ukrajini krivi Zahod
Ruski predsednik Vladimir Putin pa je na vrhu držav skupine Brics dejal, da so ruska dejanja v Ukrajini posledica vojne, ki jo je sprožil Zahod. Na drugi strani se je brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva zavzel za čimprejšnje končanje vojne.
Putin je v prenosu v živo po poročanju britanskega BBC dejal, da je stremljenje Zahoda k ohranjanju hegemonije v svetu leta 2014 vodilo v državni udar v Ukrajini, kot ruski predsednik imenuje proteste v Ukrajini, ki so z oblasti odnesli predsednika Viktorja Janukoviča.
"Rusija se je odločila podpreti ljudi, ki so se borili za svojo kulturo, tradicije, jezik in prihodnost," je zatrdil Putin. Pojasnil je, da je Rusija želela "končati vojno, ki jo je sprožil Zahod proti ljudem v Donbasu".
Ob tem je Putin, ki se vrha udeležuje virtualno, ocenil, da bi morala biti prioriteta skupine Brics ustanovitev novih, trajnostnih in varnih transportnih poti, med drugim koridorja, ki bi povezoval sever in jug. "Naša skupina petih držav je dokazala, da je kredibilna skupnost na globalni sceni z vse večjim vplivom na globalno dogajanje," je še dejal.
Brazilski predsednik je medtem pozval h končanju vojne v Ukrajini, saj da konflikt vpliva na cel svet in da se tega ne more prezreti. Prepričan je, da je Brics pomembno prizorišče za razpravo o svetovni varnosti in miru. "Ne podcenjujemo težav, da se sklene mir, ampak hkrati ne moremo biti ravnodušni do smrti in uničenja, ki se dogaja vsak dan," je dodal.
Tudi južnoafriški predsednik Cyril Ramaphosa se je zavzel za končanje vojne. "Države Bricsa bodo podprle napore, da se konflikt konča s pomočjo dialoga, posredovanja in pogajanj," je dejal.
Zbrane je danes nagovoril še kitajski predsednik Xi Jinping, ki je ocenil, da je svet stopil v novo obdobje pretresov in sprememb. Brics bi moral po njegovem mnenju prinesti svetu več gotovosti, stabilnosti in pozitivne energije.
Xi je sicer na vrhu poskrbel za nekaj ugibanj, saj sprva ni bilo jasno, ali se je vrha zares udeležil. Njegov govor v torek je namreč prevzel minister za trgovino Wang Wentao. Xija so nato le videli na večerji voditeljev, zbrane pa je nagovoril danes.
Indijski premier Narendra Modi je medtem v govoru pohvalil dosežke skupine. Prepričan je, da so z razvojno banko Brics ustvarili finančno varnostno mrežo. Pri tem pa je kot pomembno polje za sodelovanje izpostavil vesoljske tehnologije in vzpostavitev skupnega sistema satelitov.
Države skupine Brics - Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika, si sicer želijo okrepiti svoj geopolitični in gospodarski položaj v svetu. To med drugim želijo doseči z razširitvijo skupine. Članice skupine že sedaj obsegajo 42 odstotkov svetovnega prebivalstva, 30 odstotkov ozemlja in 24 odstotkov bruto domačega proizvoda.
Ti deleži bi se kmalu lahko še povečali. Zanimanje za pridružitev je namreč po navedbah južnoafriške zunanje ministrice Naledi Pandor izrazilo okoli 40 držav, od tega resneje 23. Med drugim naj bi se Bricsu želeli pridružiti Argentina, Savdska Arabija, Alžirija, Egipt, Iran, Bangladeš, Venezuela in Tajska. Peterica držav trenutno še razpravlja o kriterijih za nove članice.
Modi in Xi sta danes jasno izrazila podporo širitvi.
Razširitev skupine bi bila v prid predvsem Rusiji, ki bi tako okrepila svoj vpliv v mednarodni sferi, je ocenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Ta na srečanju nadomešča predsednika Putina.
Putin se želi s tem ogniti nevarnosti aretacije. Južna Afrika je namreč članica Mednarodnega sodišča v Haagu, ki je proti 70-letnemu ruskemu voditelju izdalo mednarodno tiralico zaradi njegovih domnevnih zločinov med vojno v Ukrajini.
