Tudi v Avstriji ni vse rožnato: Brez decembrskih zaslužkov ob podaljšku lockdowna številni v obupu

Potem ko so v Avstriji podaljšali zaprtje javnega življenja, smo se odpravili čez mejo, na avstrijsko Koroško, kjer smo se med drugim pogovarjali z gostincema, katerih panoga je zaradi epidemije in trenutnega lockdowna med najbolj prizadetimi. V Pliberku, pomembnem kulturnem središču na Koroškem živečih Slovencev, nas je pred svojim lokalom Pazzo sprejel Michael Šumnik. Opravičil se je, da nas zaradi situacije ne more sprejeti v notranjosti lokala. "Kazni so visoke. Malo pred zaprtjem je v lokal prišlo osem policistov, eden je stal pred vrati, drugi pa so vse preverili. Če bi kdo v lokalu sedel brez zelenega potrdila, bi odgovarjal tudi jaz. Plačati bi moral 3600 evrov, gost pa 500 do 600 evrov," nam je razložil in povedal, da so policisti v njegov lokal prišli že večkrat. Da v Avstriji kazen prejmejo takoj, brez opozoril, je dodal, kar smo pred tem zaradi napačnega parkiranja v praksi (nehote) preverili v Celovcu. Ne dolgo nazaj, med obiskom kolega gostinca v Mariboru, je imel občutek, da v Sloveniji ni korone, saj da gostov nihče ni preverjal, nam je povedal in dodal, da lahko to še kako dobro razume. Da so gostinci nasploh v težjem položaju in upravičeno užaljeni, saj lahko ljudje gredo brez preverjanj denimo v trgovine, pri njih tudi v nakupovalna središča, medtem ko morajo v gostinstvu izvajati temeljito kontrolo. "Težko nam je že skoraj dve leti, veliko ljudi ne pride več, nekateri se bojijo, si ne upajo, drugi se nočejo registrirati, vzrokov je več. So se pa tudi že malo navadili na to drugačno življenje. Gostinci bomo imeli problem v bodočnosti, ne samo zdaj. Mislim, da ne bo tako, da se bo vse samo odprlo in nam bo zopet šlo. Trajalo bo še leta. Vprašanje je, kdo bo imel moč, sredstva, da bo to zdržal," razmišlja izven okvirov trenutnega lockdowna.

Brez zaslužkov na tržnicah

Da je bil sicer december, (pred)praznični čas zanj(e) zelo pomemben mesec v letu, pripoveduje: "Gostilne so bile vedno lepo polne. Tukaj v Pliberku smo bili vedno aktivni, imeli dosti kulturnih in predbožičnih prireditev, ljudje so bili veliko naokoli, šli na božičnice, nato pa so prišli v kafiče. Kljub situaciji se trudimo ostati aktivni, kar naprej kaj delamo, tudi v okviru našega združenja podjetnikov v regiji Wirtschaftsgemeinschaft Bleiburg Pliberk Feistritz Bistrica. Kmalu bomo imeli božično žrebanje." V Celovcu smo med drugim obiskali podjetnika Igorja Ogrisa, ki (je) pod blagovno znamko Zommstehn, poleg kmečkih tržnic, na katerih lahko ljudje preizkusijo in kupijo izdelke domačih kmetov, prireja(l) še adventne. "Adventno tržnico smo prirejali skupaj z občino Hodiše (Keutschach) pri največjem lesenem stolpu na svetu Pyramidenkogel. Tako kot lani je tudi letos, na žalost, vse skupaj padlo v vodo. Vedeli smo, da bo težko izvedljivo, da moramo na to računati. Pripravljeni smo bili, le par dni pred začetkom pa smo potem izvedeli, da adventne tržnice tudi letos ne bo. Ta bi po prvotnih ukrepih delovala pod pravilom 2G, a potem si tudi tega niso več upali. Po mojem je tako tudi boljše. Kakšna bi bila to adventna tržnica, če tam ne smeš popiti kakšnega vinčka oziroma moraš za obisk opraviti test? Vzdušje ne bi bilo pravo," je povedal.

Decembra se je veselil tudi zato, da bi lahko v centru Celovca, kjer ima od oktobra lani ob trgovini še lokal z mestnim dvoriščem, gostom ponudil kakšno zakuhano vino, kar pa zanj še vsaj do 13. decembra, ko se izteče lockdown, ne pride v poštev. Da je v Celovcu posebej žalostno pogledati že pripravljene, a zdaj osamljene novoletne tržnice, v katere so nekateri že veliko vložili, nam je povedala tudi Vesna Hodnik Nikolić, vodja Slovenske gospodarske zveze (SGZ). "Nekateri pari tu prodajajo že leta, vsako leto čakajo na velikonočno in novoletno tržnico, na kateri se da ogromno zaslužiti, zdaj pa imajo grozen izpad dohodka. Izpadel jim je ta pomembni vikend, ko pride Miklavž, ki ga v Avstriji, vsaj za otroke, obeležujejo bolj na veliko kot v Sloveniji. Upam, da jim bodo lahko vsaj nekoliko zmanjšali najemnine," je razložila in dodala, da si v SGZ predvsem zaradi branž, ki so že utrpele veliko škodo v prometu, sploh teh, vezanih na prednovoletni čas, želijo, da se lockdown zaključi, gospodarstvo pa nazaj odpre.

Državna podpora dovolj le za stroške

Država je sicer za gospodarstvo, najbolj prizadete panoge: gostinstvo, turizem in storitvene dejavnosti, poskrbela z določenimi podporami, je razložila Hodnik Nikolićeva in izpostavila skrajšani delovni čas, ki so ga v Avstriji podaljšali do marca drugo leto. "Če delavec dela 50 odstotkov, drugo polovico pa je doma, 50 odstotkov krije država. Tu so še druge olajšave, finančne podpore, na področju davkov, pri garancijah in jamstvih. Če je podjetje imelo izpad dohodka za več kot 30 odstotkov, bo dobilo povrnjeno razliko v prometu v primerjavi z lanskim letom. Se pa podpore po branžah zelo razlikujejo, tako da bodo te branže, ki so bolj na udaru, ki bodo morale več zapirati, lahko dobile več podpor," je razložila. Za gostinstvo in turizem so za čas lockdowna dodali še dodatno podporo, enkratni znesek 500 evrov, ki bo izplačan aprila drugo leto. Zanimalo nas je, ali so podpore pravočasne ali z zamikom, kot so problem pogosto izpostavljali v Sloveniji. Hodnik Nikolićeva sicer pravi, da takšnih zamikov naj ne bi bilo, Šumnik pa ima drugačno izkušnjo, saj je na pomoč države čakal tri četrt leta.

"Državne pomoči po dolgem ne dosežejo tega, kar bi mi lahko ustvarili z delom. Težko funkcioniramo, ob tem plačujem najemnino, pa lokala zdaj sploh ne uporabljam. To se samo govori, ne pa tudi naredi. Pomoč je vedno le za velike, za takšno majhno podjetje, kot smo mi, pa to ne pomeni dosti. Težava je tudi s skrajšanim delovnim časom, ki ga sam koristim samo zato, da te tri delavce zadržim, da ne gredo drugam. To moram vseeno plačati, potem pa dobim denar povrnjen šele čez tri mesece. Dela je zdaj manj, samo za 30 odstotkov," je povedal Šumnik, ki ima lokal s štirimi zaposlenimi tudi ob univerzi v Celovcu. V zadnjih dveh letih, tudi ko sta lokala lahko bila odprta, je v povprečju beležil vsaj 40 odstotkov manj gostov. "Tudi s PC-pogojem je težko, tedne pred lockdownom nam je promet upadel za 60 odstotkov. Že dve leti se borimo za obstoj, da smo lahko imeli odprto, sem moral še sam prispevati kakšen evro. Živeti na takšen način skorajda ni več mogoče. Seveda že razmišljam, v katero smer bo šlo naše življenje. Vse stane, najemnina in tako naprej. Bomo videli, če ne bo šlo, bomo zaprli. Za zdaj v okolici ni še nihče zaprl, ampak to bo prišlo naslednje leto, mislim, da bo kar kritično," je povedal. Tudi Ogris je lani od države nekaj prejel zaradi upada prometa, s čimer pa si je lahko zgolj pokril stroške. "Če si s tem pokriješ stroške, si tako zmagal, a verjetno se tako ali tako ne izide. Za vsakdanje življenje pa si tako ne moreš zaslužiti," je povedal.

Samo da so otroci v šolah

"Lockdown ljudi že deloma spravlja v obup, s tem, da si vseskozi nekako ustavljen, se ne moreš sprijazniti. Sploh če si podjetnik, se je zelo naporno spet motivirati, postaviti na noge in naprej delati," nam je o lockdownu povedal Ogris. Medtem pa Hodnik Nikolićeva med ljudmi ne čuti strašne apatije. "V našem dnevu se spremeni samo to, da ne moremo v šoping center, kamor pa z otroki tako ali tako ne zahajam. Lahko gremo ven, lahko se gibamo," je povedala. Ključno se ji zdi, da je omogočeno normalno šolstvo, da so otroci v šolah. "V hčerkinem razredu v dvojezični šoli manjkata le dva učenca, oba iz Slovenije. Zdaj vseskozi nosijo maske, tudi v razredu, prej jih, ko so sedeli, niso potrebovali. Kljub temu jim je še vedno boljše v šoli, ker so skupaj s prijatelji. Tudi testiranje v šolah tu ni (bilo) kakšen problem, za to ni bilo nobenih protestov ali motornih žag pred šolami. Otroci so bili v lockdownu le enkrat, ker je bil en izbruh v razredu, in enkrat, ko so zaprli za cel teden, sicer pa so šolo ves čas normalno obiskovali. Na šoli je le nekaj takšnih staršev, ki otrok ne pustijo testirati. Vsi so iz Slovenije. Na SGZ delamo s slovenskimi in avstrijskimi podjetji, večinoma so tisti, ki nas kličejo zaradi človekovih pravic, Slovenci, zdaj prejemamo tudi dosti klicev od ljudi, ki delajo v Avstriji in se ne želijo cepiti. Sprašujejo nas, kam se lahko pritožijo zaradi človekovih pravic, debatirajo, ali je to ustavno ali ne. To je zelo zanimiv fenomen. Ne vem, ali Avstrijci prehitro rečejo ja ali pa smo mi preveč ... Ta situacija s pandemijo je pokazala ene take obraze," je zaključila.