ZDA pred vmesnimi volitvami: Demokratom grozi izguba kongresa

Obdobja sorazmernega notranjepolitičnega miru za ameriškega predsednika Joeja Bidna bo očitno vsak čas konec. Na jutrišnjih tako imenovanih vmesnih volitvah njegovim demokratom grozi prepričljiv poraz v spodnjem, predstavniškem domu parlamenta, medtem ko bo v senatu zelo tesno. Združenim državam Amerike se tako obeta obdobje, ko bodo demokrati imeli predsednika, konservativni republikanci pa prevlado v kongresu in večino na devetčlanskem vrhovnem sodišču.

Predstavniški dom kongresa ima 435 članov, ki morajo pred volivce vsaki dve leti. Demokrati imajo zdaj tesno večino z 220 sedeži proti 217, trije sedeži so trenutno prazni. Ankete napovedujejo, da bo republikancem uspelo odvzeti večino demokratom. Senat ima sto članov in trenutno je v njem 48 demokratov in 50 republikancev, dva senatorja sta neodvisna in glasujeta z demokrati. Odločilni glas večine za demokrate prispeva podpredsednica ZDA Kamala Harris.

Jutri bodo volivci odločali o 34 senatnih sedežih, od tega jih je 20 republikanskih, 14 pa demokratskih. Ankete, četudi so zaradi zapletenega ameriškega volilnega sistema lahko nezanesljive, kažejo na precejšnjo prednost Trumpovih republikancev pri volitvah v predstavniški dom, medtem ko bi znal senat ostati razdeljen. Volilna udeležba naj bi bila visoka, podobna kot na predsedniških volitvah pred dvema letoma, ko je Biden na koncu porazil Donalda Trumpa.

Ljudi zanima predvsem njihov standard

Glavne teme, ki bodo zaznamovale letošnje vmesne volitve, so precej obratno sorazmerne z Bidnovo politično agendo. Volivcev ne zanimajo kaj prida zunanja politika, okoljevarstvene zadeve ali pravica do splava, ki jo je letos ukinilo vrhovno sodišče, temveč predvsem to, kako živijo. Hudo naraščanje življenjskih stroškov (ljudi so še posebno razkurile podražitve bencina letos poleti) in inflacija med Američani vzbujata dvome, ali znajo Biden in demokrati popeljati državo v lepši, stabilnejši jutri. Kar 70 odstotkov volivcev meni, da gredo ZDA v napačno smer, le 20 odstotkov pa jih meni, da gredo v pravo smer. To kaže na zmago republikancev.

Kongresne volitve so sicer so bolj kot uravnavanje razmerij sil v zakonodajni veji oblasti preverjanje moči in priljubljenosti prvega stanovalca Bele hiše. Zato jih tudi imenujejo vmesne - ob polčasu mandata predsednika se mora pokazati, kam bi lahko šle volitve najpomembnejšega v najpomembnejši državi na svetu dve leti kasneje. Da izbiro tretjine članov senata in vseh kongresnikov vsakič označujejo za zgodovinsko, je verjetno zgrešeno. Ustaljeno pravilo je, da na vmesnih volitvah Američani obrnejo hrbet predsedniku in glasujejo za nasprotni politični pol. Pač zato, ker je to - v prvi vrsti - moderno, in drugič, ker volijo predstavnike zakonodajne veje oblasti v svojih zveznih državah, ne pa na vseameriški ravni. Vedno v zadnjih desetletjih je namreč stranka, ki je poslala svojega zmagovalca v Belo hišo, na vmesnih volitvah izgubljala, četudi je dve leti kasneje v boju za prvo nagrado, torej mesto predsednika ZDA, morda zmagala.

Prepričevanje neopredeljenih

Ameriški kongres je sicer prav tako kot naš parlament dvodomen, vendar je sestava drugačna. Spodnji dom se imenuje predstavniški dom, število članov, ki zastopajo posamezno zvezno državo, pa je odvisno od velikosti oziroma prebivalstva posamezne države. Zgornji dom se imenuje senat in šteje sto članov, vsaka zvezna država torej prispeva dva člana ne glede na to, ali gre za ogromno Kalifornijo ali Wyoming, pri čemer je v tem primeru razmerje med prebivalstvom 70 proti ena, po ekonomski moči pa še večje. Najpomembnejši nalogi kongresa sta izpeljava zakonodajnih postopkov in potrjevanje zakonov, ki gre prek obeh domov, pa tudi ali predvsem nadzor in upravljanje z državnimi financami. Toda v resnici je nad vsemi predsednik: četudi po ustavi nima formalne pravice do zakonodajne pobude, s svojimi predlogi resnično daje pobudo za večji del zakonodaje. Vsi predlogi zakonov, ki jih sprejme kongres, začnejo veljati šele s predsednikovim podpisom. Če se predsednik s predlogom zakona ne strinja, lahko nanj vloži veto, ki pa ga lahko kongres preglasuje z dvotretjinsko večino, kar pa se v praksi ne dogaja.

Biden, ki mu pomaga nekdanji predsednik Barack Obama, in Trump skušata v zadnjih dneh prepričati neopredeljene volivce. "Demokracija je dobesedno na glasovnici," je dejal Biden, ki je poudaril, da so vmesne volitve sredi predsedniškega mandata v ZDA odločilni trenutek za ameriško demokracijo. V govoru pred več tisoč ljudmi v Philadelphii je republikance označili za stranko bogatih in poudarili, da demokrati podpirajo sindikate, socialno varnost in dostop do splava. "Volivci so pred izbiro med dvema zelo različnima vizijama Amerike," je dejal Biden. Trump pa je na predvolilnem shodu republikancev v mestu Latrobe pozval k "velikanskemu rdečemu valu", ki bo podprl republikance na vmesnih volitvah. Po njegovih besedah sta na kocki varnost in zaščita države. Svojim podpornikom je dejal, da državo vodijo komunisti, in večkrat ponovil, da so njegovi poskusi razveljavitve volitev leta 2020 upravičeni. "Če želite ustaviti uničevanje naše države in rešiti ameriške sanje, morate ta torek v velikanskem rdečem valu voliti republikance," je dejal.