ZDA proti Iranu in celemu svetu

Od jutri Washington Teheranu prepoveduje vsakršno trgovanje z iransko nafto, ameriške sankcije pa bodo poleg energetskega sektorja zalivske države prizadele tudi pomorski in bančni sektor. ZDA namreč v ponedeljek, pol leta po odstopu ameriškega predsednika Donalda Trumpa od mednarodnega sporazuma, s katerim je Iran v zameno za odpravo sankcij omejil svoj jedrski program, proti Iranu uveljavljajo še ostrejše sankcije.

Scefrani zgodovinski sporazum

Tako ZDA proti Iranu znova uvajajo vse sankcije oziroma ukrepe, ki so bili v veljavi pred letom 2015, ko je bil pod ameriškim predsednikom Barackom Obamo podpisan dogovor, sta potrdila ameriški državni sekretar Mike Pompeo in finančni minister Steven Mnuchin, je poročala slovenska tiskovna agencija STA. Ob tem je Pompeo pompozno napovedal, da bodo to zoper Iran v zgodovini najhujše sankcije. To z ameriške točke gledanja vsekakor drži, medtem pa se druge podpisnice sporazuma izpred treh let, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija, EU in Kitajska, držijo za glavo, saj se z ameriškimi ukrepi ne strinjajo. Želijo si, da bi zgodovinski sporazum še naprej deloval, saj menda pod nadzorom Združenih narodov učinkovito odvrača Teheran od tega, da bi se oborožil z jedrskim orožjem. Tako skuša EU vsekakor ohraniti trgovanje z Iranom in želi evropska podjetja zaščititi pred posledicami ameriških sankcij proti Iranu. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je že konec septembra napovedala, da bo EU za rešitev sporazuma o iranskem jedrskem programu vzpostavila ustanovo, s katero bi zaobšli ameriške sankcije. Po sestanku, ki so se ga ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku udeležili tudi predstavniki Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije, Kitajske in Irana, je napovedala, da bodo ustanovili namensko družbo, t. i. Special Purpose Vehicle (SPV) za "zakonite finančne transakcije" z Iranom. Ta naj bi evropskim podjetjem omogočala, da bodo lahko nadaljevala poslovanje z Iranom. Francija, Nemčija, Velika Britanija in Evropska unija so sicer v petek v skupni izjavi obsodile ameriške sankcije ter ponovno obljubile, da bodo zaščitile evropska podjetja, ki zakonito poslujejo s Teheranom.

Prisiljeni izbirati med ZDA in Iranom

Iz sankcij bodo ZDA sicer izvzele osem držav, ki bodo še naprej lahko trgovale z iransko nafto, vendar v veliko bolj omejenem obsegu, je napovedal Pompeo. Katere so te države, naj bi Washington po napovedih Pompea razkril šele jutri. Je pa zagotovil, da med izjemami ne bo držav članic EU. Delno naj bi iz sankcij izvzeli tudi poslovanje mednarodnega bančnega komunikacijskega omrežja Swift, ki ima sedež v Belgiji, z iranskimi bankami, pa je napovedal Mnuchin. Podjetja iz vsega sveta morajo po uveljavitvi sankcij - prvi sveženj so ZDA sprejele že v začetku avgusta - izbirati med poslovanjem z Iranom ali z ZDA.
Prvi sveženj sankcij proti Iranu so ZDA uvedle v začetku avgusta. Uperjen je bil proti iranskemu avtomobilskemu sektorju ter trgovini z zlatom in drugimi dragocenimi kovinami. Uvedle so tudi sankcije proti večjim transakcijam v iranskih rialih ter odpravile določena dovoljenja za uvoz dobrin iz Irana, zlasti perzijskih preprog in prehrambnih izdelkov.
ZDA Iranu očitajo, da načrtno destabilizira države na Bližnjem vzhodu, kot sta Jemen in Sirija, in čeprav to ni formalno del jedrskega sporazuma, je bil to za Trumpa zadosten razlog, da se je maja odločil za njegovo odpoved.

V Teheranu se Trumpa ne bojijo

Medtem je Meddržavno sodišče v Haagu v začetku oktobra odločilo, da morajo ZDA odpraviti sankcije proti Iranu na humanitarno blago. Sodišče je soglasno presodilo, da sankcije kršijo sporazum o prijateljstvu med Iranom in ZDA iz leta 1955, ki sta ga državi sklenili pred islamsko revolucijo. ZDA so v odgovor na razsodbo sodišča odstopile tudi od sporazuma o prijateljstvu z Iranom.
Iran je že sporočil, da zaradi zaostrovanja ameriških sankcij in ponovne prepovedi izvoza iranske nafte ter finančnih transakcij ni zaskrbljen. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je ob tem dejal, da bo največji poraženec novih sankcij ameriški predsednik Trump sam. Glavni poveljnik iranske Revolucionarne garde general Mohamed Ali Džafari pa je dejal: "Iran se bo uprl ameriški psihološki vojni in v njej premagal ZDA." Danes so se iranski protestniki množično zbrali pred nekdanjo ameriško ambasado v Teheranu ter vzklikali Smrt Ameriki in druga protiameriška gesla pa zažigali ameriške zastave in portrete Donalda Trumpa, je poročala britanska tiskovna agencija Reuters. Skupno naj bi bilo po poročilu iranske tiskovne agencije Irna v mestih po državi svoje nasprotovanje vnovični uvedbi ameriških sankcij zoper njihovo državo izkazalo okoli milijon Irancev. Hkrati so zaznamovali tudi 39. obletnico zavzetja ameriškega veleposlaništva v Teheranu ob izbruhu islamske revolucije, ki je odpihnila režim šaha Reze Pahlavija. V veleposlaništvu so revolucionarji kar 444 dni kot talce zadrževali 52 Američanov.