V luči tega jih je pozval, naj Ukrajini pomagajo pri financiranju sistema zračne obrambe. "Ruski voditelj, ki je zdaj v zadnji fazi svoje vladavine, ima še vedno prostor za nadaljnjo eskalacijo, ki predstavlja grožnjo vsem, ne le Ukrajini," je v video nagovoru na zasedanju skupine G7 opozoril Volodimir Zelenski.
V luči nedavnih obsežnih ruskih raketnih napadov na številna ukrajinska mesta je voditelje pozval, naj Ukrajini pomagajo pri financiranju sistema zračne obrambe. "Prosim vas, da okrepite prizadevanja za finančno pomoč pri vzpostavitvi zračnega ščita za Ukrajino. Milijoni ljudi vam bodo hvaležni," je dejal in pri tem opozoril, da so ruske sile v ponedeljek na Ukrajino izstrelile več kot 84 raket, v torek pa še 28.
Hkrati je posvaril pred povečano grožnjo iz Belorusije in poudaril, da si Rusija želi v vojno potegniti svojo zaveznico. Mednarodno skupnost je zato pozval, naj na meji med Ukrajino in Belorusijo namesti misijo mednarodnih opazovalcev, ki bi spremljala varnostne razmere.
Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je sicer v ponedeljek obtožil Ukrajino in njene zaveznice, da pripravljajo napad na ozemlje njegove države. Ob tem je dejal, da bosta Belorusija in Rusija začeli z nameščanjem skupne regionalne skupine oboroženih sil. Novi rusko-beloruski kontingent pa naj bi bil po navedbah beloruskih oblasti izključno obrambna skupina, katere cilj je braniti državne meje.
Po pogovoru z Zelenskim so članice G7 sporočile, da bodo od Putina terjale odgovornost za nedavne raketne napade na ukrajinska mesta. "Najostreje obsojamo te napade in opozarjamo, da vsesplošni napadi na nedolžno civilno prebivalstvo pomenijo vojni zločin," so v izjavi zapisali voditelji držav G7 in hkrati Minsk opozorili, naj preneha omogočati Putinovo invazijo.
Prav tako so obljubili nadaljnjo finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo ter se zavezali, da bodo trdno stali ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno. Pozdravili pa so tudi pripravljenost Ukrajine za "pravičen mir".
Ta naj bi vključeval spoštovanje ozemeljske celovitosti in suverenosti iz Ustanovne listine ZN ter zagotavljanje sposobnosti Ukrajine, da se v prihodnosti brani sama. Poleg tega bi moral vsak sporazum zagotoviti okrevanje in obnovo Ukrajine, vključno z iskanjem možnosti za to s sredstvi iz Rusije, ter si prizadevati za odgovornost za ruske zločine, storjene med vojno.
Orban verjame, da bi Merklova preprečila vojno v Ukrajini
Madžarski premier Viktor Orban pa je bil ob obisku Berlina znova kritičen do sankcij EU proti Moskvi ter pozval k pogajanjem med ZDA in Rusijo za prekinitev ognja v Ukrajini.
Orban je izrazil prepričanje, da bi morala pogajanja o prekinitvi ognja v Ukrajini potekati med ZDA in Rusijo, pri katerih pa Ukrajina ne bi smela sodelovati.
Ukrajina se lahko brani pred ruskimi okupatorji samo zato, ker ima vojaško podporo ZDA. "Zato se morajo Američani dogovoriti z Rusi. In potem bo vojne konec," je dejal Orban v razpravi, ki sta jo v Berlinu pripravila revija Cicero in dnevnik Berliner Zeitung.
Predsednika ZDA Joeja Bidna ne vidi kot primernega pogajalca na strani ZDA zaradi njegovih ostrih besed na račun Putina. Slednjega je namreč Biden med drugim označil za vojnega zločinca in morilskega diktatorja.
"To, kar bom rekel, bo zdaj zvenelo grobo, a upanje za mir je Donald Trump," je glede na uradni prevod v pogovoru dejal Orban, ki svoje upe polaga v bivšega ameriškega predsednika.
Madžarski premier je našel tudi pohvalne besede za nekdanjo kanclerko Merkel, za katero je prepričan, da bi lahko preprečila vojno v Ukrajini, če bi bila še na položaju. Pri tem je spomnil, da je Merklova že leta 2014 s svojimi dejanji po ruski priključitvi ukrajinskega polotoka Krim preprečila vojno. "Kar je Angela Merkel naredila med krimsko krizo, je bila mojstrovina," je dejal.
Stoltenberg: Putinova zmaga v Ukrajini bi predstavljala grožnjo za vse nas
"Če Putin zmaga, to ne bo samo poraz za Ukrajino, ampak tudi poraz in nevarnost za vse nas. Ker bo svet bolj nevaren, mi pa bomo bolj ranljivi za nadaljnjo rusko agresijo," je pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zato bodo članice še naprej nudile podporo Ukrajini, pri čemer morajo okrepiti tudi lastne zaloge orožja. O tem bodo govorili ministri.
Zaveznice morajo zato še naprej nuditi podporo Ukrajini, pri čemer pa se praznijo tudi njihova skladišča z vojaško opremo in orožjem, je dejal Stoltenberg.
"Zato zdaj razpravljamo, kako okrepiti proizvodnjo, da bi ponovno napolnili skladišča z opremo in še naprej pomagali Ukrajini," je pojasnil. Na zasedanju ministrov za obrambo v sredo in četrtek pričakuje odločitev o tem, kako uporabiti Natov proces načrtovanja, da bi okrepili proizvodnjo vojaške opreme.
Ministri, med njimi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, bodo sicer v sredo z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom razpravljali tudi o tem, kakšno pomoč še potrebuje Ukrajina.
"Naše sporočilo je jasno. Nato bo Ukrajini stal ob strani, dokler bo treba. Putin je začel to vojno in jo mora končati z umikom iz Ukrajine," je poudaril Stoltenberg. Dodal je, da mora medtem Lukašenko ustaviti sodelovanje Belorusije v tem "nezakonitem konfliktu".
Povedal je še, da so Putinove grožnje z uporabo jedrskega orožja nevarne in neodgovorne. Poudaril je, da se Rusija zaveda, da v jedrski vojni ne more zmagati nihče. "Rusiji smo jasno sporočili, da bi uporaba jedrskega orožja imela hude posledice," je dodal.
Po njegovih besedah Nato pozorno spremlja ruske jedrske sile, pri čemer niso zaznali sprememb v ruskem ravnanju. Vendar pa ostajajo pozorni.
Napovedal je, da bo zavezništvo prihodnji teden izvedlo tudi že dolgo načrtovano vajo jedrskega odvračanja. Če bi to rutinsko letno vajo zaradi trenutnih okoliščin odpovedali, bi s tem poslali napačno sporočilo, je poudaril. "Natovo odločno in predvidljivo obnašanje ter naša vojaška moč sta najboljši način za preprečitev eskalacije," je povedal.
Odzval se je tudi na raketne napade, ki jih Rusija v teh dneh izvaja v Ukrajini. Po njegovih besedah gre za znak šibkosti Rusije.
Na zasedanju bodo po besedah generalnega sekretarja Nata govorili tudi o zaščiti kritične infrastrukture, potem ko sta bila plinovoda Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju tarča sabotaže.
Ob tem je povedal, da je Nato po incidentih na plinovodih že podvojil svojo prisotnost v Baltskem morju. Tam je tako več kot 30 ladij, pa tudi letalske in podmorske zmogljivosti.
Glede morebitnega sklica izrednega vrha voditeljev zavezništva pa je Stoltenberg povedal, da tega zaenkrat ne načrtujejo. "Sklicali ga bomo, ko bo treba," je dejal.
