V ponedeljek se je pogovarjal s številnimi svetovnimi voditelji, med drugim z predsednikom ZDA Joejem Bidnom, danes pa bo prisostvoval virtualnemu vrhu skupine G7.
"Ukrajina se ne bo pustila ustrahovati. Namesto tega smo še bolj enotni. Okupatorji se nam ne morejo zoperstaviti na bojišču, zato se zatekajo k takšnemu terorju," je Zelenski komentiral ruske napade in sovražnika obtožil obstreljevanja civilnih ciljev.
Po podatkih ukrajinskega notranjega ministrstva je bilo v ponedeljkovih zračnih napadih ruskih sil po celotni Ukrajini skupno ubitih 14 ljudi, 97 pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zaradi ruskih napadov so v ponedeljek iz več ukrajinskih regij poročali o izpadih v oskrbi z elektriko in vodo. Po besedah ukrajinskega predsednika v številnih mestih pristojne službe še vedno poskušajo obnoviti oskrbo. Zelenski je prebivalce ob tem pozval k "čim bolj razumni porabi elektrike".
Generalna skupščina ZN začela z razpravo o obsodbi ruske priključitve ukrajinskih regij
Ukrajinski predsednik se je v luči ruskih napadov v ponedeljek že pogovarjal z številnimi svetovnimi voditelji, med njimi z ameriškim predsednikom Bidnom, ki mu je zagotovil nadaljnjo podporo ZDA, vključno z dobavo še več naprednih sistemov zračne obrambe, navaja dpa.
ZDA bi morale pokazati vodilno vlogo tudi pri odločnem stališču skupine sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav (G7) in pri obsodbi Rusije s strani Generalne skupščine ZN, je Zelenski po pogovorih zapisal na Twitterju.
Voditelji držav G7 bodo danes na virtualnem vrhu skupaj z ukrajinskim predsednikom znova govorili o ruskih zračnih napadih, eskalacija vojne v Ukrajini pa bo zaznamovala tudi zasedanje obrambnih ministrov Nata v Bruslju, ki bo potekalo v sredo in četrtek.
Generalna skupščina ZN razpravlja o obsodbi ruske priključitve ukrajinskih ozemelj
Generalna skupščina ZN je v torek v New Yorku začela razpravo o resoluciji za obsodbo ruske priključitve ukrajinskih ozemelj, ki se bo nadaljevala danes, ko bo resolucija predvidoma potrjena. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred začetkom razprave obsodil okrepljene ruske napade na ukrajinske civiliste.
Ker Varnostni svet ZN zaradi ruskega veta ne more sprejeti resolucije, ki bi obsodila okupacijo in priključitev ukrajinskega ozemlja, so resolucijo preselili v 193-člansko Generalno skupščino, kjer ni pravice do veta.
Zasedanje Generalne skupščine ZN sicer poteka v znamenju nedavnih okrepljenih ruskih napadov na Ukrajino po eksploziji mostu, ki povezuje Rusijo s Krimom. Rusija je eksplozijo označila za teroristično dejanje in se "maščuje" z bombardiranjem ruskih mest in pobijanjem civilistov.
Rusija je na predlog resolucije za obsodbo in razveljavitev priključitve v Varnostnem svetu 30. septembra vložila veto. Podporniki tokratne resolucije v Generalni skupščini trdijo, da gre za izjemno pomemben ukrep, ker bi neuspeh lahko opogumil podobne režime, kot je ruski.
Rusija članicam ZN poslala pismo
Osnutek resolucije, ki ga je s pomočjo zaveznikov pripravila Ukrajina, obsoja nezakoniti ruski poskus priključitve ukrajinskih pokrajin Doneck, Lugansk, Zaporožje in Herson po referendumih, ki po mednarodnem pravu nimajo veljave.
Vse države članice ZN, mednarodne agencije in organizacije tudi poziva, naj ne priznajo ruske priključitve, ob tem pa zahteva takojšen umik ruskih enot z ukrajinskega ozemlja.
Rusija pa je medtem članicam ZN poslala pismo, v katerem trdi, da dejanja zahodnih držav nimajo zveze z mednarodnim pravom in načeli Ustanovne listine ZN, ampak jih motivirajo lastni geopolitični interesi.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je zahteval, da se o resoluciji glasuje tajno, ker si menda države zaradi pritiska ZDA ne upajo glasovati po svoji vesti. Ameriški diplomati menijo, da gre za novo dejanje iz obupa, saj naj bi Rusija ob javnem glasovanju pričakovala zanesljiv poraz.
Sicer je Rusija delno uspela prepričati države v razvoju, da zahodne države pretiravajo s pozornostjo, ki jo posvečajo Ukrajini, na ta račun pa zanemarjajo njihove težave. Kljub temu je bil ruski predlog o tajnem glasovanju zavrnjen s 107 glasovi proti 13, vzdržalo pa se je 39 držav.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je potem poskušal še s predlogom, da bi najprej glasovali o resoluciji, šele nato pa bi imeli razpravo, ker je bilo zavrnjeno s strani predsedujočega.
Rusko agresijo je obsodil tudi generalni sekretar ZN
Nato se je začela razprava, kjer so uvodoma nastopili predstavniki držav, ki obsojajo rusko agresijo. Slovenski veleposlanik Boštjan Malovrh bo skupščino nagovoril danes, pred glasovanjem o resoluciji.
Izid glasovanja o ruskem predlogu za tajno glasovanje kaže, da bo ta verjetno potrjena. Diplomati so po navedbah agencije Reuters povedali, da bo glasovanje o resoluciji verjetno danes, lahko pa tudi v četrtek.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je v svojem nagovoru Rusijo opredelil kot teroristično državo, kar da je sama znova dokazala z napadi v torek. "Na žalost ne moreš pozvati k stabilnemu in zdravemu miru, ko je v tvoji soseski nestabilna in ponorela diktatura," je dejal.
Predstavnik EU Silvio Gonzato je dejal, da EU ne bo nikoli priznala nezakonitih referendumov. V podobnem tonu so se zvrstili tudi drugi torkovi nastopi.
Rusko agresijo je med drugim jasno obsodil tudi generalni sekretar ZN, ki je dejal, da je to v nasprotju z načeli mednarodne skupnosti. "Gre za nevarno zaostrovanje položaja, ki zanemarja namen in načela ZN. To nima prostora v sodobnem svetu in ne sme biti sprejeto," je izjavil Guterres.
Podobna resolucija Generalne skupščine ZN proti ruski priključitvi Krima je leta 2014 dobila le 100 glasov podpore, predlagatelji pa sedaj upajo na približno 140 glasov. Marca sta dve resoluciji z obsodbo agresije dobili podporo 141 in 140 držav. Na rusko stran so se dejansko postavile le Belorusija, Sirija, Severna Koreja in Eritreja, vzdržalo se je 35 oziroma 38 držav.
Medtem je Generalna skupščina ZN začela z razpravo o obsodbi ruske priključitve ukrajinskih regij, predvidoma v sredo ali četrtek pa naj bi potrdila tudi resolucijo o tem, ki jo je s pomočjo zaveznikov pripravil Kijev.
Poleg ameriškega predsednika se je Zelenski v ponedeljek pogovarjal še z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom, kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem, njegovim nizozemskim kolegom Markom Ruttejem in britansko premierko Liz Truss.