Špansko tožilstvo zahteva za 12 od 18 nekdanjih katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev, ki jim bodo sodili zaradi njihove vloge v poskusu razglasitve neodvisnosti Katalonije, zaporne kazni od sedem do 25 let. V ločenem primeru pa za štiri nekdanje voditelje regionalne policije pričakuje, da jih bo sodišče obsodilo na štiri do enajst let zaporne kazni. Najvišjo kazen tožilstvo zahteva za nekdanjega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa, ki je obtožen upora in zlorabe javnih sredstev.{okvircek}80343{/okvircek}
Svoj predlog za kazni je kasneje podalo še državno odvetništvo, ki ga imenuje vlada. Za Junquerasa predlaga samo obtožbo zaradi nepokorščine, ne pa tudi zaradi upora, in sicer dvanajst let zapora. "Pripravljeni smo na večletne zaporne kazni in nepravičen proces," je v prvem odzivu povedal Junqueras, ki je bil aretiran pred natanko enim letom. Za nekdanjo predsednico katalonskega parlamenta Carme Forcadell ter bivša voditelja ključnih civilnodružbenih gibanj za neodvisnost Jordija Sancheza in Jordija Cuixarta zahteva tožilstvo 17 let zapora. Za Forcadellovo medtem državno odvetništvo predlaga deset let zapora, za civilnodružbena voditelja pa po osem. Za pet nekdanjih ministrov v katalonski vladi je tožilstvo predlagalo po 16-letne zaporne kazni, odvetništvo pa po enajstletne.
Po navedbah tožilstva je "odcepitveni načrt (katalonskih voditeljev) predvideval uporabo vseh sredstev, potrebnih za dosego cilja, vključno z nasiljem za zagotovitev tega kriminalnega rezultata, čeprav so vedeli, da država tega ne bo sprejela". Poleg tega so po mnenju tožilcev osamosvojitelji oziroma separatisti spodbudili množične mobilizacije državljanov, ki so imele zastraševalni učinek. Uporabili pa so tudi regionalno policijo Mossos d'Esquadra s 17.000 možmi, ki so ravnali po njihovih ukazih. V ločenem primeru so sicer štirje visoki predstavniki Mossos d'Esquadra, med njimi tudi nekdanji vodja Josep Lluis Trapero, prav tako obtoženi upora. Tožilstvo zanje zahteva od štiri do enajst let zapora. V španski zakonodaji je upor opredeljen kot javno in nasilno upiranje z namenom kršitve ustave ali razglasitve neodvisnosti dela ozemlja. Šestim od 18 voditeljev bodo sodili zaradi nepokorščine in jim grozi zgolj globa. Tožilstvo je višino zahtevane kazni objavilo, potem ko je špansko vrhovno sodišče pretekli teden sporočilo, da bo moralo 18 nekdanjih katalonskih političnih in civilnodružbenih voditeljev sesti na zatožno klop. Sojenje bi se lahko začelo v začetku leta 2019. Toda med obtoženimi ni nekdanjega katalonskega premiera Carlesa Puigdemonta, saj španska sodišča ne sodijo v odsotnosti. Tudi ta nekdanji katalonski voditelj, resnični prvi v procesu osamosvajanja te španske pokrajine, ki je še vedno v prostovoljnem izgonu v Belgiji, je sicer obtožen upora.
V Kataloniji je 1. oktobra 2017 kljub prepovedi španskih sodišč potekal referendum o katalonski neodvisnosti. Katalonski regionalni parlament je nato 27. oktobra potrdil resolucijo, ki predvideva ustanovitev neodvisne Katalonije. Zaradi potrditve resolucije je španska vlada Kataloniji začasno odvzela avtonomijo ter prevzela naloge in pristojnosti katalonske regionalne vlade, ki jo je odstavila. Po prisegi nove katalonske vlade junija letos je Katalonija znova dobila avtonomijo.
