20 let od zgodovinskega uspeha vijoličastih: Gledalci so jokali od veselja

Po dveh poskusih, v katerih Mariborčanom ni uspel preboj v ligo prvakov, se je v sezoni 1999/2000 zgodilo, kar se je marsikomu zdelo nemogoče - vijoličasti so se uvrstili v skupinski del evropske elitne nogometne lige, kar je bil zgodovinski uspeh kluba iz Ljudskega vrta. A njihova pot do tega izjemnega dosežka je bila zelo trnova. Potem ko so mariborski nogometaši tretjič zapored osvojili naslov državnega prvaka, so jih spet čakale kvalifikacije za ligo prvakov.
Pod vodstvom trenerja Bojana Prašnikarja so v prvi tekmi drugega predkroga v Ljudskem vrtu s kar 5:1 (Balajić, Galić, Karić, Šimundža, Djuranović) ugnali belgijski Genk, povratno tekmo v gosteh sicer izgubili z 0:3, a vseeno napredovali. V tretjem predkrogu so igrali proti francoskemu velikanu, klubu Olimpique Lyon, in na prvi tekmi v gosteh tekmeca presenetili z zmago z 1:0 (Filipović). Junak tekme je bil vratar Marko Simeunović, otrok NK Maribor, ki je branil v velikem slogu, in Slobodan Pejić, tedanji Večerov poročevalec z nogometnih dogodkov, ki je bil tudi na tekmi v Lyonu, je Simeunovića ocenil s čisto desetko!

Prvenec Anteja Šimundže

Tretji poskus nogometašev Maribora Teatanica, da zaigrajo v skupinske delu lige prvakov, je bil torej uspešen in v mariborskem klubu so z zanimanjem pričakovali žreb, ki je bil 26. avgusta 1999 v Monte Carlu. Vijoličastim je za tekmece v skupini A namenil Lazio, Bayer Leverkusen in Dinamo Kijev.

Ponosen, da je nosil vijoličasti dres

Sijajnega dosežka mariborskega kluba pred dvajsetimi leti so živo spominjajo tudi nekateri nogometaši, ki so nosili majico ekipe, ki ji je uspel zgodovinski met.
"Leta, v katerih se je Maribor začel prebijati na mednarodnem prizorišču in v katerih smo si nogometaši nabirali izkušnje, ne bodo nikoli pozabljena, še posebej pa ne bo pozabljen dan, ko smo se uvrstili v ligo prvakov. Dosežka smo bili izjemno veselili, zanj so bili poleg vodstva kluba zaslužni tudi zvesti navijači. Že tekma proti Genku je bila izjemno pomembna, kajti v primeru, da bi izločili Belgijce, bi si zagotovili igranje v pokalu Uefe. To nam je uspelo," se spominja tedanji kapetan ekipe iz Ljudskega vrta Dejan Djuranović.

Gledalci na tribuni so jokali

"Sredi poletja 1999 sem se iz Turčije vrnil v NK Maribor in ob sklenitvi pogodbe s klubom sem predsedniku Jožetu Jagodniku omenil, da pričakujem ob uvrstitvi v ligo prvakov dodatno nagrado. Malo čudno me je pogledal, kljub temu pa smo to zapisali v pogodbo. In nagrado sem nato tudi dobil," se spominja vratar Marko Simeunović. "Vedel sem, da imamo igralski kader, ki se je sposoben kosati s tekmeci, in da je liga prvakov dosegljiva. Igralci smo bili poleg tega tudi dobri prijatelji na igrišču in zunaj njega. Tekmi proti Genku in Lyonu sta bili zelo zahtevni. Pred povratno proti Lyonu smo bili pod velikim pritiskom. A smo premagali pritisk in tudi tekmeca. Sanje so se nam uresničile. Po tekmi je bilo noro, težko je opisati, kaj se je dogajalo v Ljudskem vrtu. Dobro se spomnim, da so gledalci na tribuni jokali od veselja, da smo bili nogometaši v transu, saj se nismo še zavedali, kaj smo dosegli. Zame, ki sem nogometno zrasel v Ljudskem vrtu, je bila uvrstitev v ligo prvakov še toliko bolj čustven dogodek, ki ga nikoli ne bom pozabil."

Zreče prvi in ne drugi dom

"Po zmagi z 1:0 v Lyonu nismo bili prepričani, da se lahko uvrstimo v ligo prvakov. Vedeli smo, da bo večkratni francoski prvak z nekaj reprezentanti naredil vse, da nam pokvari veselje. Rezultat 1:0 je bil pozitiven, toda še daleč od tega, da bi bil odločilen za skupno zmago. Stadion Ljudski vrt je bil razprodan, srečni so bili vsi, ki so si lahko zagotovili košček papirja, s katerim so si lahko ogledali odločilno tekmo," se spominja Marinko Galić. "Nogometaši smo takrat preživeli veliko dni v karanteni v Zrečah, Zreče so bile naš prvi in ne drugi dom. Pred tekmo z Lyonom smo imeli tudi po tri sestanke na dan, kajti strokovno vodstvo se je trudilo, da naše misli ne bi odtavale stran od najpomembnejše tekme v karieri. Igralci smo bili takrat veliki prijatelji, kolektivni duh je bil na visoki ravni, skušali smo ga prenesti tudi na igrišče. Spodbujali smo se med seboj, kar je bil pomemben dejavnik za dobro igro. Povratna tekma proti Lyonu je bila pika na i naših sijajnih predstav. Po njej sem od veselja skočil v naročje Marku Simeunoviću, na igrišču se je začel delirij, noč sem preživel v Patrick's pubu in v Niagari, spat sem šel v jutranjih urah. Podvig smo proslavili, kot se spodobi."

Tudi Albanci navijali za Maribor

"Z rojakom Gerijem Čipijem, s katerim sva bila tudi albanska reprezentanta, sva bila ponosna, da sva nosila vijoličasti dres v letu, ko nam je uspel podvig. Morda je bil Maribor prav zaradi naju tudi cenjen v najini domovini, kajti ko smo igrali v ligi prvakov, je albanska televizija prenašala zgolj tekme Maribora, drugih klubov pa ne. Albanci so navijali za Maribor," se spominja Kliton Bozgo, ki je v NK Maribor prestopil leta 1993, zanj igral leto in pol, nato je tri leta in pol igral za Olimpijo in se nato vrnil v Ljudski vrt.