Zimski rastlinjak: Zelena solata tudi v hladnih mesecih

Zrak v rastlinjakih mora biti tudi pozimi čist in čim bolj suh. Pomembno je, da pozimi rastlinjak redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen, po možnosti vetroven dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad nič stopinj Celzija, odpremo in temeljito prezračimo. To pomeni, da odpremo vse, kar je mogoče, in pustimo odprto toliko časa, dokler temperature to dopuščajo. Vsekakor ga zapremo vsaj uro pred temo. Pozimi zalivamo izredno malo, zemlja se ne sme popolnoma posušiti. Prezimne vrtnine ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.

Siva in solatna plesen

Zimske vrtnine res zmorejo prenesti nizke temperature in mraz, a s tem izgubljajo veliko energije. Zato poleti na vrtu solata le redko gnije, tudi solatna plesen je na vrtu redka, v rastlinjaku pa se zgodaj spomladi pojavlja kar nekaj težav. Ko se že veselimo pobiranja pridelka, se nekatere rastline sesedejo same vase. Ostanejo zelene, a so ovenjene. Nad zemljo opazimo belo vatasto prevleko, v njej pa kmalu črna zrna - gre za belo plesen ali sklerocinijo. Drugod opazimo rumenenje spodnjih listov, rastlina nekako ne raste pravilno, kmalu prične rumeneti in rjaveti tudi v notranjost rozete ali glave. Nad zemljo pa na njej opazimo rjave, temne mokre prevleke, na katerih je pikčasta sivo zelena prevleka. Gre za sivo plesen.

Lahko pa - tega je bilo posebej letos veliko, zato se kar bojim - spomladi ponovno izbruhne druga nadloga; najprej na spodnjih listih, kasneje pa na vseh opazimo rumene lise, na spodnji strani pa belkasto prevleko, pikice. To je solatna plesen. Karkoli že je, je posledica ozkega kolobarja in previsoke zračne vlage. Včasih pa tudi preveč zalivamo.

Izredno pomemben je kolobar

Zdaj sicer še ni pravi čas, a vseeno prihaja kar hitro trenutek, ko bomo načrtovali novo sajenje, setve na vrtu in v rastlinjaku. Kolobar je osnova vsake zdrave pridelave. Pa si poglejmo najprej zdravi kolobar v rastlinjaku, s katerim boste vsaj omilili, če ne preprečili zgoraj opisane težave.

Začnemo spomladi. Paradižnik, papriko in jajčevec naj rastejo samo na polovici površine, na drugi strani pa imamo poleti kumare, bučke, lubenice, melone in dolgo vigno. Zraven lahko posejemo blitvo, avgusta pa še korenček in peteršilj.

Paradižniku sproti, ko trgamo plodove, potrgamo tudi liste, ki zrastejo do potrgane etaže. Tako je v avgustu že dovolj prostora in svetlobe pod rastlinami, da posejemo špinačo in motovilec, lahko tudi letno solato. Ta setev bo na razpolago že konec poletja, zato ne posejte naenkrat celotne površine, ampak pustite vsaj polovico površine za setev vseh še v oktobru. Prav tako naj ostane dovolj prostora za sadike zimske solate, ko se prične prava zima, tja z vrta prenesete še zelje in radič.

Špinača in motovilec, posejana v avgustu, sta namenjena jesenski porabi. Za setev motovilca obvezno uporabimo lansko seme, saj novo seme v topli zemlji in dolgem dnevu ne kali.

Ob robu grede posejemo majski srebrnjak in stoletno čebulo (to bodo kasneje sadike). Majski srebrnjak poznamo vsi, to je mlada čebula, ki spomladi zelo tekne na prvih piknikih ali ob narezkih. Stoletna čebula pa ostane mlada celo leto. Ko se sprazni greda na drugi polovici rastlinjaka, sadike obeh razsadimo tja.

Dolga vigna je nekoliko posebna stročnica, ki ljubi vročino in toploto. Ko se dan skrajša, običajno preneha roditi. Takrat jo hitro pospravimo, na njeno mesto pa posejemo rukolo, blitvo in peteršilj. Tako bomo poskrbeli za pozno jesensko in prvo spomladansko zelenjavo. Rukolo in blitvo bomo lahko rezali še dolgo v zimo. Konec oktobra ali v novembru lahko že posejete tudi bob in grah. Jaz ju ne bi sejala tja, kjer je rasla dolga vigna, saj je sorodnica obeh.

Zimske vrtne radosti

Še vedno lahko sejete prezimni tolščak (portulak), rastlino, ki vas bo bogatila z vitaminom C tudi pozimi. Še vedno bosta kalili rukola in azijska listnata zelenjava. Če vas skrbi, da je le premrzlo, lahko omenjene vrtnine, tudi grah in bob, posejete v lončke in jih imate do prvih pravih listov v stanovanju na toplem in svetlem, potem pa jih postavite v rastlinjak. Ko bodo sadike prerasle koreninsko grudo, jih lahko presadite na stalno mesto v rastlinjaku.

V januarju že lahko sejete prvo letno solato ter grah in bob, če ju jeseni še niste posejali. Seme stročnic namakamo čez noč v topli vodi, še bolje v toplem kamiličnem čaju. Setev zalijemo in po potrebi čeznjo naredimo dodaten tunel. Najhladnejše noči prebijemo z navadnimi svečami. Manjše rastlinjake zelo dobro ogrejejo. Če pa je rastlinjak visok, lahko volumen zraka nad rastlinami zmanjšate z dodatnim tunelom v njem. Tega bo lažje ogreti.

Spomladi v rastlinjaku nakaljujemo še zgodnji krompir, dalije in kane. Pričnete lahko že v februarju. Vedno pa naj ostane vsaj nekaj prostora za rastline za zeleni podor. Z njimi boste ohranili zračno, živo in rahlo prst, popestrili kolobar in celo do neke mere razkužili zemljo. Na prvem mestu je to bela gorjušica, a sama svetujem mešanico, v kateri naj bo gorjušice največ 30 odstotkov. Dodajte ji grašico, morda krmni grah, gizotijo, facelijo, ajdo …, vse to posejemo v oktobru. Vem, da je mnogim škoda prostora, a verjemite mi, dolgoročno je to zelo praktično in uporabno.

Rastlinjak za prezimovanje ozimnice

V rastlinjaku lahko, če imamo dovolj prostora, skopljemo jamo, vanjo naložimo korenje, črno redkev, repo …, zakopljemo in pokrijemo s slamo. Takšna zasipnica je dostopna tudi pozimi v snegu. Gomoljev in korenov ne nalagamo višje od pol metra, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. Vse skupaj mora biti zaščiteno pred glodavci, zato je dobro okoli korenovk naložiti kar nekaj smrečja.

V kot rastlinjaka kar s koreninami vred posadimo glave zelja, ohrovta, endivije, radiča, to naredimo sedaj, saj postaja zanje na prostem prehladno. Ko se res ohladi tudi v rastlinjaku, jih pokrijemo s slamo.

V kot rastlinjaka presadimo tudi nekaj rastlin korenastega peteršilja, drobnjaka in še kakšne nam ljube začimbnice z vrta. Tako nam bodo na razpolago vse do začetka zime in spet zelo zgodaj spomladi. To lahko naredite še zdaj.

V ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom, lahko shranimo gomolje dalij, gladiol in korenike kan. Vse skupaj dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrzne.

Tehnične podrobnosti pozimi

Poskrbeti je treba za vodo in paziti na sneg. Vedeti morate, kako je z vodovodno napeljavo. Če je dovolj zavarovana pred mrazom, težav ni. Občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Bolje je, da vodo zapremo in izpraznimo cevi. Ob sneženju moramo sneg, posebej če je moker in težak, redno odstranjevati s strehe, če opazimo, da se sam ne stopi oziroma z rastlinjaka ne zdrsne po strehi. V rastlinjak lahko vsaj ponoči nastavite kovinske posode z žerjavico (če ogrevate na trdna goriva), ta bo prostor grela in se tem pomagala snegu, da spolzi s folije.

Sama bi v bližino rastlinjaka nastavila krmilnico za ptice. Te bodo poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa ali slame prav ob rastlinjaku bo zadržal tam koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oziroma hotele za koristne organizme. Ti so lahko prav dekorativni in celo vrtu v okras. Koristne žuželke bodo spomladi hitro pričele boj s škodljivci v rastlinjaku. Za to je že prepozno, s hranjenjem ptic pa šele začenjamo. Vendar pazite, da ne bodo postale odvisne samo od vas.

Pred nami so zimski meseci, v katerih pustite, da se narava spočije. Pokanje petard in spuščanje raket ob različnih priložnostih, predvsem pa v dnevih okoli božičnih in novoletnih praznikov, povzročita smrt marsikaterega prebivalca narave, ne nazadnje tudi kakšnega hišnega ljubljenčka. Zato vas na tem mestu prosim, če se imate za ljubitelje narave, da se tovrstni zabavi odrečete.

Želim vam lepo praznovanje vseh praznikov, ki so pred nami. Pokanje ni način, s katerim se veselimo ponovnega daljšanja dni, ampak simulacija vojne. Zato praznujmo brez njega.