Zvezdana Bercko
Lou Ottens je bil v šestdesetih letih vodja razvojnega oddelka pri Philipsu, kjer je z ekipo razvil kaseto in s tem v temeljih spremenil način poslušanja glasbe. Izdelek, ki so ga prvič predstavili leta 1963 na berlinskem sejmu elektronike, je bil senzacija od prvega dne, kmalu je postal svetovna uspešnica. Izum avdio kasete je močno zaznamoval glasbeno industrijo in je pripomogel h kasnejšemu izumu zgoščenk, tudi pri tem je sodeloval Ottens.
Ob Ottensovi smrti je vodja muzeja Philips v Eindhovnu Olga Coolen dejala, da je bil poseben človek, zaljubljen v tehnologijo. Že od otroštva se je zanimal za avdio naprave. Med nemško okupacijo Nizozemske med drugo svetovno vojno je Ottens sestavil radio, da je skupaj s starši lahko poslušal tedaj podtalno delujočo postajo Radio Oranje. Izum je bil opremljen tudi s posebno anteno, ki ni bila občutljiva na nemške motnje signala. Po vojni se je kot inženir zaposlil pri podjetju Philips in tam leta 1960 postal vodja razvojnega oddelka. Nikoli pa ni pričakoval, da bo s svojim izumom, po vsem svetu so prodali več kot sto milijard kaset, tako spremenil svet. Od zgodnjih sedemdesetih do prvih let novega tisočletja je bila kaseta ena najpogostejših formatov za predhodno posneto glasbo, za domače snemanje in presnemavanje z drugih naprav, pri prvih računalnikih pa so bile kasete tudi medij za shranjevanje podatkov.
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Po svetu so prodali več kot 100 milijard avdio kaset.
Prva kaseta pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija je bila izdana leta 1970, zadnja v redni proizvodnji pa 2006.
Sony je kasetne walkmane prenehal izdelovati leta 2010. Do takrat so jih prodali več kot 400 milijonov.
Oxfordski slovar je geslo kasetar (kasetnik) leta 2011 izpustil iz svoje izdaje.
Po SSKJ je kaseta (tudi) priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak.
Kaseta in svinčnik
Kaseta vsebuje analogni podatkovni zapis, magnetni trak pa je podolžno razdeljen na dva dela, zato ima kaseta dve tako imenovani strani. Navadno je vsaka stran kasete omogočala 30 do 45 minut zvočnega zapisa, redkeje tudi 60. Kompaktne kasete so o obstajale v dveh oblikah, z že posneto vsebino oziroma predhodno posneto glasbo ali pa prazne. Tehnologija kompaktnih kaset je bila prvotno zasnovana za diktafone. Prvi kasetofon, namenjen za uporabo z avtoradiem, je bil predstavljen leta 1968, pravi razcvet pa so kasetofoni doživeli s pojavom walkmana leta 1979. Lou Ottens je v spominih na svojo kariero dejal, da najbolj obžaluje dejstvo, da legendarnega predvajalnika kaset, prenosnega walkmana, ni izdelal "njegov" Philips, temveč japonski Sony.
Glasba, s katero hodiš
Avdio kaseta je najtesneje povezana s prenosnim predvajalnikom, walkmanom. Prvega so leta 1979 izdelali v japonskem Sonyju na osnovi prenosnega magnetofona, kakršne so uporabljali predvsem novinarji. Odstranili so pripravo za snemanje in zvočnik ter dodali ojačevalec sterea, novost je bil dodatek lažjih in manjših slušalk, boljših od drugih, ki so bile takrat dostopne na trgu.
Prodajni oddelek je zelo skrbelo, da nihče ne bo kupil naprave, ki lahko glasbo samo predvaja, ne more pa je snemati, toda soustanovitelj Sonyja Akio Morita je vztrajal, da mora biti walkman zgolj in samo predvajalnik, saj da tudi avtoradiu nihče ne zameri, da ne more snemati zvoka. Novinarjem v Tokiu so walkman predstavili 22. junija 1979, osem dni pozneje so walkmani prispeli v trgovine. Prvi so bili zelo dragi, upoštevaje inflacijo bi danes stali 700 dolarjev, a že od prvega trenutka so bili neverjetno popularni.
Kasete so desetletja krojile glasbeno industrijo, večina ljudi je imela doma tudi vsaj en predvajalnik kaset ali walkman. Spomini, povezani s kasetami ter snemanjem in poslušanjem glasbe na njih, pa so hkrati nostalgični in travmatični. Na radijskih valovih je bilo treba pravočasno ujeti začetek skladbe in upati, da jo bodo brez prekinitev odvrteli do konca. In kolikokrat se je zgodilo, da si namesto na play, tipko za predvajanje, pritisnil na rec, tipko za snemanje in presnel že posneto. Kasete je bilo treba do neskončnosti prevrtavati nazaj in naprej, preden si našel želeno skladbo.
Težav s kasetami je bilo še nič koliko, trak se je v slabih predvajalnikih ali izrabljenih kasetah rad zatikal in pomečkal. Velikokrat ga je tudi potegnilo iz kasete in ga je bilo treba ročno oziroma s pomočjo svinčnika navijati nazaj. Seveda je ostal poškodovan in to se je pri predvajanju slišalo. Brezupno zamotane trakove pa je bilo treba kar prerezati in preostanek zlepiti nazaj, kar je včasih delovalo, včasih pa tudi ne. Prav tako legendarno je bilo previjanje kaset s pomočjo svinčnika, da smo s tem varčevali pri porabi baterij.
Zanimivo pa je, da je k zatonu kasete pripomogel prav njen izumitelj Ottens, saj je sodeloval tudi pri izumu zgoščenke, za katero je verjel, da je boljši izum od avdio kasete.
Nizozemski Philips je štiri leta pred Ottensovo upokojitvijo predstavil tudi CD-predvajalnik in slavni izumitelj je takrat izjavil, da je konvencionalni kasetnik zastarel.
Analogni zvok se vrača
Zgoščenke so res prevzele primat, preden so se umaknile MP3-jem in kasneje pretočni glasbi, so jih prodali 200 milijard. A potem se je svet nenadoma začel "vrteti nazaj". Najprej so se vrnile vinilne plošče, analogni zvok je spet postal moderen. V krogih ljubiteljev dobre glasbe je prevladalo mnenje, da je zvok gramofonskih plošč boljši, toplejši in manj izumetničen kot pri zgoščenkah oziroma digitalnih formatih. Zdaj pa se očitno "previja" nazaj v naša življenja tudi avdio kaseta. Svojo glasbo so v tem formatu predvajanja že izdali številni znani glasbeniki, med njimi Lady Gaga in The Killers.
S pomočjo svinčnika smo jo vrteli nazaj
V ZDA se je že leta 2018 prodaja kaset v primerjavi z letom 2017 povečala za 23 odstotkov, iz Velike Britanije pa poročajo, da so v prvi polovici leta 2020 prodali za kar 103 odstotke več kaset kot v enakem obdobju leto poprej. Presnemavanje glasbe z zgoščenk ali vinilk nazaj na kasete postaja vse bolj priljubljeno tudi pri nas.
