Berlin, raj za ustvarjalce: Najboljše ideje so zmeraj najbolj preproste

Na berlinskem festivalu kreativnosti, umetnosti in dizajna v ospredju veselje do dela, umetna inteligenca, drznost in družbenokritični projekti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Snask je izpostavil vlade držav s skrajno desno politiko, prav tako obraze njihovih najbolj zvenečih predstavnikov.
Sara Švegl

Kelli Anderson, Malika Favre, Studio Feixen, Snask, Aurélia Durand in Esra Gülmen so bila osrednja imena dvodnevnega berlinskega festivala kreativnosti Forward Berlin z več kot 40 govorci, kjer je bila edina slabost ta, da so se predavanja prekrivala in si včasih s cmokom v grlu ostal v glavni dvorani, medtem ko je tudi v drugi spregovoril nastopajoči, ki ga ne bi smel zgrešiti. Na festivalu so dokaj hitro postregli s sporočilom, ki ga v nenehnem vrvežu komunikacijskih projektov pogosto pozabljamo: pri delu se osredotoči na tisto, kar te resnično osrečuje in izpolnjuje - tako nastanejo najboljše kampanje. Ko v ustvarjalnem procesu dajemo prednost zadovoljstvu, nam to omogoča, da ostajamo motivirani in zavzeti, obenem pa nam omogoči tudi bolj smiselno in predvsem pristno ustvarjanje.

Najboljša dela pogosto družbenokritična

Si predstavljate, da bi mediji servirali le dobre novice? Američanka Kelli Anderson, interaktivna oblikovalka in ena izmed osrednjih nastopajočih letošnjega festivala, je z namenom spodbuditi pogovor o aktivizmu in demokraciji zasnovala projekt Ponarejene novice (angl. Counterfeit News). Gre za več sto tisoč brezplačnih izvodov popolnoma ponarejenega časnika The New York Times, ki je na poletni dan, postavljen 18 mesecev v prihodnost, postregel le z nerealno dobrimi novicami. Končala se je vojna, zacvetelo je gospodarstvo, plače so strmo narasle. A tako je le v utopiji. Namreč, Andersonova je z neprofitno organizacijo, ki je stala za tem projektom, želela prikazati, kako bi bilo, ko bi demokracija sijala v vsem svojem sijaju, ko bi se ljudje aktivirali ter redno postavljali za osnovne družbene vrednote in državljanske pravice. Njeno delo je pristalo v brooklynskem muzeju. Jo to dela umetnico?

Si predstavljate, da bi mediji servirali le dobre novice? Američanka Kelli Anderson si je.
Splet

Dr. Tomislav Vignjević, predsednik Društva umetnostnih kritikov - AICA, pravi, da se "moramo vprašati, kdaj in v kakšni meri izdelek ustreza intenci umetnika, kakšen je pomen dela in kako se umešča v kriterije sodobne družbe in umetnostnega sveta".

Intenca dobrega kreativca je predvsem v oglaševanju in strateškem komuniciranju: najprej ozavestiti družbeni problem, nato spodbuditi zanimanje za problematiko in nenazadnje seveda aktivirati javnosti, da se premaknejo, da za boljši jutri nekaj storijo. A najboljše ideje niso kompleksne, zmeraj so tako preproste, da se vprašamo, kako to, da meni ni prišla na misel, pa tako preprosta je bila, vsem na dlani.

Nenehno razvijajoče se digitalno okolje

Vsem umetnikom in kreativcem berlinskega festivala Forward je bila poleg ljubezni do kreativnosti skupna tudi radovednost do preizkušanja novih tehnologij. Prilagajanje nenehno razvijajočemu se svetu je vedno povezano s kreativnostjo. Kreativci so pri uporabi novih tehnologij bili zmeraj korak pred drugimi in letos so v ospredju bile tudi tehnologije umetne inteligence. Govorci so si bili enotni - nespametno je, da ne bi uporabljali novih tehnologij, večina prednosti umetne inteligence izkorišča že pri zasnovi projektov. A skupni jezik govorijo tudi, ko povedo, da nič ne bo nadomestilo človeškosti idej - tudi zato, ker ima vsak umetnik svoj slog, ki javnostim daje prepoznaven pečat.

Aljo Horvat je Forbes že pred tremi leti izbral za Forbes 30 Under 30 na področju umetnosti in kulture.
Osebni arhiv

Kje smo pustili jajca

Pogrešam drznost projektov, ki nastajajo na naših tleh. Malo je odmevnih. Ulice so nasičene s prodajnimi oglasi, ki v ljudeh morda prebudijo ozaveščanje o nekem izdelku ali storitvi, ne pa tudi želje po nakupu ali spremembi. V zunanjem oglaševanju pri nas narašča trend oglasov, ki po svoji obliki izstopajo iz dimenzijskih okvirjev oglasnega panoja, a le po obliki, ne pa tudi po vsebini. Dela, ki so bila predstavljena na festivalu, so v publiki vzbudila čustva, od solz do jeze in veselja. Nihče ne kupi BMW-ja zaradi tehnologije xDrive, pač pa zaradi želje po življenjskem slogu, ki ga ima imetnik te znamke avtomobila.

Švedska kreativna agencija Snask je predstavila kampanjo, uperjeno proti skrajno desnim vladam s sporočilom "Just because you are extremely right, doesn't mean you are correct" (To, da ste ekstremno desni, še ne pomeni, da imate prav). Želeli so opozoriti, da gre svet - kot vlak brez zavor - v napačno smer, in izpostavili vlade držav s skrajno desno politiko, prav tako obraze njihovih najbolj zvenečih predstavnikov. Za to moraš imeti jajca. Imeli so jih tudi pri Futuri DDB, ko so s komunikacijsko kampanjo Švedi za Lesnino na dan odprtja švedske pohištvene znamke Ikea pozdravili konkurenco. Gledalci smo ponoreli od navdušenja, kratki video oglasi pa so se razprostrli po družbenih omrežjih. Tudi mediji so se razpisali o kampanji in projekt je generiral ogromno brezplačnega medijskega prostora. A takšnih komunikacijskih kampanj je pri nas malo ...

Brisanje meja med kreativnostjo in umetnostjo

Dobri oglasi že brišejo prag med kreativnostjo in umetnostjo. Za večino del, ki so bila predstavljena na festivalu, bi lahko rekla, da so umetniška. Predvsem zato, ker tudi njihovi ustvarjalci upravičeno nosijo nazive, kot sta 3D-artist ali motion graphics artist, kjer gre za slike v gibanju. Dr. Vignjević dodaja, da je "zelo težko potegniti mejo med umetnikom in kreativcem, saj je sodobna umetnost danes izrazito polimorfna, pluralistična, vsebuje množico različnih medijev in se neprestano transformira. Edini kriterij je zatorej kakovost, ki pa je skoraj povsem odvisna od posameznega ustvarjalca in izrazito raznolika."

Futuristični maserati Alena Gajška
Osebni arhiv

Berlin je raj za ustvarjalce, mesto je tako polno kreativnega vzdušja in predvsem svobode. V njemu živi in ustvarja kar nekaj slovenskih umetnikov, med bolj znanimi so Vanja Bučan, Katja Felle in Evgen Čopi Gorišek. Drugi se odločijo ostati v Sloveniji, a sodelovati s tujino. Med njimi sta tudi Mariborčana Alja Horvat in Alen Gajšek. Spomnimo, Aljo Horvat je Forbes že pred tremi leti, ko je štela le 23 let, izbral za Forbes 30 Under 30 na področju umetnosti in kulture. Ustvarja za znamke, kot so Disney, FILA, priljubljene notesnike Erin Condren, modno znamko Urban Outfitters, Vichy in mnoge druge. Gajška, ki deluje pod imenom Gufe Visuals, so opazili pri Maseratiju, od katerih je prejel naročilo ustvariti 3D-render avtomobila Maserati MC20 za njihov prvi supercar. Dovolili so mu, da ga ustvari v svojem prepoznavnem futurističnem stilu. Nevmešavanje naročnika v kreativne projekte je gonilo odličnosti rezultatov nekega dela, to so opozarjali tudi na Forwardu.

Aljo Horvat je Forbes že pred tremi leti izbral za Forbes 30 Under 30 na področju umetnosti in kulture.
Osebni arhiv

Animacije Alena Gajška, ki jih je dve leti zapored ustvarjal za turnejo ameriškega glasbenega dua Twenty One Pilots, so se vrtele na newyorškem Madison Square Gardnu in v londonski areni Wembley. Alja Horvat pri sodelovanju s tujino poudarja, da je dobro imeti agencijo, ki se z naročniki izpogaja za čim boljše pogoje, medtem ko Alena Gajška prepriča daljši čas priprave na projekt, kar dviguje ugled in resnost naročnika. Nihče ne mara instant projektov. Tudi pri nas se borimo za daljšo časovno dolžino priprave, optimalen čas priprave bi bil več mesecev do tudi leta dni. Imeti dovolj časa je ključno za dobro izvedbo, a nemalokrat imamo na voljo inspirativno orodje, ki mu rečemo deadline, in ta ni daleč stran.

Del razstave Exit mladega sodobnega umetnika Evgena Čopija Goriška v galeriji Duve Berlin
Splet

Inspiracija je eden od ključnih razlogov, zakaj obiskati Forward, ki bo 5. in 6. oktobra tudi na Dunaju. Festival je nemogoče zapustiti nenavdihnjen, saj si znotraj kolesja kreativnosti, ki ga poganjajo največji ustvarjalni umi, ne le evropski, temveč svetovni. Za mlade ustvarjalce je festival "a must", da doživijo vibe, spoznajo najnovejše tehnologije, širijo svoj krog tako znanja kot podobno mislečih, festival pa je tudi cenovno dostopen. Domov se boste nedvomno vrnili polni zagona in svežih idej. Eksperimentirajte in kombinirajte različna orodja ter različne delovne postopke, da boste našli svoj edinstveni pristop. Naučite se poslušati sebe, vedno sledite svoji strasti in namesto slepega sledenja trendom ustvarite delo, ki vas navdihuje. Na drugi strani pa bi Forward moral biti ena izmed prvih izbir tudi preostalih slovenskih agencij, saj je odlična priložnost, da se povežejo s tujimi kreativci in umetniki ter svojim naročnikom ponudijo nekaj novega in predvsem drugačnega.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta