Beseda je mimo

Žarela je, knjižničarka v Novi vasi, ko je fant, bodoči osmošolec, s polnih polic odnesel pet knjig. Njena osuplost je bila razumljiva, ker je bilo julijsko počitniško dopoldne in on edini, ki je brskal med platnicami. Rariteta. "A jih boš lahko prebral v treh tednih ali pa ti takoj podaljšam rok izposoje," jo je skrbelo. Ni bilo treba, jih je pogoltal v tednu in pol. Vseh pet. A kdo danes sploh še bere? Mislim na knjige in časopisje, to "literaturo, spisano na hitro, ampak še vedno naj bi bil novinarjev prispevek literatura" (prosto povzeto po Darku Špelcu, mariborskemu intelektualcu in šahistu). Se še najdejo taki, ki jim knjiga širi obzorje, večini se je zožalo na velikost telefonskega ekrančka. Kot je prepoznal Špelec, "mladostniki niso nepismeni, ampak razpismenjeni". Biti opismenjen v materinščini, ni več pričakovana vrlina. Pričakovano. Pomembna je udarna (šokantna, neverjetna, grozna) informacija, lažna, izkrivljena ali resnična, je najmanj pomembno. Učili so nas, da je Martin Luther svoje reformatorske teze nabil na cerkvena vrata, čeprav jih menda ni. Ampak, kdo bi se poglabljal v temo srednjega veka, ko pa nam selfiji in druge slike razsvetlijo več kot na milijone besed.
Slika, takšna in drugačna, vrti svet. Beseda je mimo (passe in past tense). Tega se prav dobro zavedajo oglaševalci in proizvajalci naših (večinoma namišljenih) potreb; za vsak slučaj - če pa se že najde kdo, ki pozorno bere - kupcu neugodna sporočila skrijejo v drobni tisk. A tudi ta malenkostna prevara ni več potrebna, ker smo se, kot zvesti psi, privadili na vse mogoče in nemogoče natege. A drugače ne more biti - v roju tigrastih komarjev ne računaj, da boš edini tiger, ki bo ubežal bolečemu piku. To ni več okupacija v 26 slikah, to je brezpogojna kapitulacija pod težo slik (in oglasov).
Razstruplja jetra, jih obnavlja in krepi, buta iz ekrana, kadarkoli vklopim in kamorkoli preklopim. Verjamem, ampak sem slučajno še nekaj prebral in osuplo ugotovil, da so najbolj prodajane kapsule šestkrat (!) dražje od podobnih (s skoraj enako vsebnostjo zdravilnih učinkovin pegastega badlja). Nauk: sliki ne gre brezpogojno zaupati, še manj verjeti. Šteje pa največ, to pa.