Kajenje je v Združenem kraljestvu eden od glavnih vzrokov za smrti, ki bi jih lahko preprečili. Zaradi njega tam vsako leto umre skoraj sto tisoč ljudi. Samo v Veliki Britaniji je bilo leta 2020 kajenje krivo za skoraj 75 tisoč smrti. Poleg tega kajenje vsako leto britansko gospodarstvo stane okoli 23 milijard evrov, pri čemer samo stroški zdravljenja bolezni, povezanih s kajenjem, znašajo okoli sedem milijard evrov. Zato ni čudno, da bi rada britanska vlada spričo velikega bremena, ki ga povzroča kajenje, Veliko Britanijo do leta 2030 spremenila v državo brez kajenja. Podobne politike so sprejeli tudi v Walesu in na Škotskem.
Nedavno objavljena neodvisna študija je pokazala, katerih 15 ukrepov bi morali sprejeti, da bi dosegli ta cilj. Med priporočenimi ukrepi sta tudi spodbujanje ljudi k uporabi elektronskih cigaret in povišanje dajatev na tobačne izdelke. Strokovnjaki pa predlagajo tudi zvišanje starostne meje za nakup cigaret z 18 na 21 let ter nato še njeno postopno zviševanje vsako leto za eno leto.
Velika Britanija ne bi bila prva država, ki bi v okviru prizadevanj za zajezitev kajenja zvišala starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov. Leta 2019 so v ZDA sprejeli zakonodajo, s katero so najnižjo starost, pri kateri lahko ljudje začnejo sami kupovati tobačne izdelke, spremenili z 18 let na 21. Leta 2021 je Nova Zelandija postala prva država na svetu, ki je začela uresničevati politiko "generacije brez tobaka", v okviru katere je prepovedano prodajati tobačne izdelke ljudem, rojenim po letu 2008.
Čeprav za zdaj ni jasno, kako je ta nova novozelandska prepoved vplivala na razširjenost kajenja v tej državi, je po predhodnem dvigu starostne meje za nakup tobačnih izdelkov kajenja manj v vseh starostnih skupinah. Leta 2012 je bilo kadilcev 18,2 odstotka, leta 2020 pa 13,4 odstotka. Po dvigu minimalne starosti za nakup tobačnih izdelkov se je število kadilcev zmanjšalo tudi v ZDA.
Ne bi bilo prvič, da bi v Združenem kraljestvu zvišali starostno mejo za nakup cigaret. Ko so jo leta 2007 zvišali s 16 let na 18, se je razširjenost kajenja med mladimi precej zmanjšala. Glede na domino učinek, ki ga ima lahko dvig starostne meje za nakup cigaret na razširjenost kajenja, je torej popolnoma smiselno, da v Združenem kraljestvu ponovno uporabijo to strategijo.
Leta 2019 je približno 15 odstotkov mladostnikov, starih od 18 do 20 let, priznalo, da kadijo. V Veliki Britaniji je to približno 364 tisoč ljudi. Čeprav je to samo delček populacije, raziskave nakazujejo, da prej ko začne nekdo kaditi, verjetneje je, da bo postal odvisen in da se bodo pri njem pojavile s kajenjem povezane zdravstvene težave. Z dvigom starostne meje bi torej zmanjšali verjetnost, da bi nekdo postal odvisen od nikotina in da bi se pozneje v življenju pri njem razvile bolezni, povezane s kajenjem. Raziskave tudi namigujejo, da je mogoče z dvigom starostne meje za nakup cigaret preprečiti, da se mladi iz občasnih kadilcev spremenijo v redne.
Prej ko začne nekdo kaditi, verjetneje je, da bo postal odvisen in da bo imel zdravstvene težave
Pokazalo se je tudi, da obstaja pri večini kadilcev, ki začnejo zgodaj kaditi, večja verjetnost, da bodo prezgodaj umrli zaradi vzrokov, povezanih s kajenjem, na primer zaradi raka na pljučih. Toda prej ko kadilec opusti to škodljivo navado, manjša je verjetnost, da se bo to zgodilo. Z dvigom starostne meje na 21 let (in vsako leto za še eno leto) ne bi le preprečili, da še več mladih ljudi začne kaditi, ampak bi tudi zmanjšali število ljudi z zdravstvenimi težavami, ki so posledica kajenja.
Kritiki dviga starostne meje za nakup cigaret z 18 let na 21 in nato vsako leto še za eno leto v tem ukrepu vidijo "kršitev državljanskih svoboščin". Nekateri trdijo, da utegne prepovedi kajenja cigaret slediti prepoved uživanja drugih škodljivih substanc, kot so alkohol ali živila, ki vsebujejo veliko sladkorja. Toda raziskave jasno kažejo, da obstajajo varne ravni uživanja alkohola in sladkorja, medtem ko varne ravni pri kajenju ni.
Škodljivi tudi pasivno in kajenje iz tretje roke
Vsaka pokajena cigareta povzroči škodo na skoraj vsakem organu in sistemu v telesu. Zdravju škodljivi sta lahko tudi pasivno kajenje in kajenje iz tretje roke (pri katerem smo izpostavljeni cigaretnemu dimu, ki se prime na stene, pohištvo, preproge, zavese in obleko). Zaradi njiju lahko hudo zbolijo tudi ljudje, ki ne kadijo. Od ukrepov za zmanjšanje števila kadilcev bi imeli torej koristi tako kadilci kot nekadilci.
Čeprav se razširjenost kajenja v Združenem kraljestvu že zmanjšuje, je to še vedno ena od držav z največjim številom smrti, ki bi jih lahko preprečili. Samo zvišanje starostne meje za nakup cigaret najverjetneje ne bo zadostovalo, da bi Združeno kraljestvo do leta 2030 postalo država brez kajenja. Zato bodo za uresničitev tega cilja ključni tudi drugi dokazano učinkovitimi ukrepi, kot sta na primer zmanjševanje števila krajev, kjer je dovoljeno kaditi, in povišanje cen tobačnih izdelkov.
