Poletje se preveša v jesen in kmalu se bo letnemu času primerno spremenila tudi naša prehrana. Še vedno bo lahka in pisana, kot je bila poletna, a z nekaj novimi okusi. Morda bo le sadja nekaj manj, ker jabolka, hruške, slive in še katero sadje zaradi spomladanske pozebe in muhastega vremena niso dozoreli, kot bi želeli. Vsaj večinoma ne. Je pa zato obilno obrodila trta, domače grozdje je že na stojnicah in prav je, da si ga privoščimo, saj ima obilo pozitivnih učinkovin.
Stročji fižol
Stojnice, na katerih naši pridelovalci ponujajo sadove svojih vrtov, so polne vsega dobrega in privoščimo si. Paradižnik in kumare so polnega okusa, vse kaj drugega kot pri decembrski zelenjavi v trgovini. Različne vrste stročjega fižola kar vabijo, da si ga pripravimo bodisi v solati z različnimi dodatki bodisi v kakšni jedi z drugo zelenjavo in mesom. Tudi za vlaganje in zamrzovanje je primeren čas, tako da si ob obilni letini te stročnice lahko naredimo tudi zalogo za zimo. Dovolj je, da očiščen stročji fižol blanširamo (nekaj minut pokuhamo v malo slani vodi), ga ohladimo in zamrznemo (najbolje je seveda, če vrečke ali posode vakuumiramo), če nismo razpoloženi za vkuhavanje.
Buča
Bučke še vedno kraljujejo po vrtovih, in če jih ne zmoremo pojesti sproti, jih narežimo na kocke ali debelejše kolobarje in zamrznimo. Pozimi so tako shranjene bučke odlične za pripravo kremne juhe ali omake. Tudi por je vsestransko uporabna zelenjava. Če ga drobno narežemo in ga dodamo drobno sesekljanemu korenčku, korenu peteršilja in zeleni ter mešanico v manjših posodicah ali vrečkah zamrznemo, imamo odlično osnovo za pripravo zelenjavnih ali kremnih juh v zimskem času, ko ni prave, domače zelenjave, ki diši povsem drugače in je tudi drugačnega okusa kot tista iz rastlinjakov.
Buče so najrazličnejših velikosti, oblik, barv in okusov. Uporabne na vse mogoče načine. Od predjedi do sladice - za juhe, omake, testenine, cmoke in njoke, sladke pite in zavitke, lahko jih kuhamo, pečemo, dušimo, jih z drugo zelenjavo (in mesom) nabodemo na lesene in kovinske palice in pečemo na žaru, jih nadevamo in še kaj bi se našlo. Ker časi, ko so bile buče podcenjene in smo jih uporabljali le za pridelavo bučnega olja in grizljanje bučnic, so že zdavnaj mimo. Na srečo. Z bučami so naši krožniki postali še bolj barviti, jedi še bolj raznolike, okusi bogatejši.
Polpeti z bučo
50 dag mokastega krompirja
40 dag mesa buče
5 do 10 dag moke
1 jajce
sol, poper
1 jušna žlica sesekljanega peteršilja
1 strok česna
ščepec mletega ali svežega ingverja
olje za cvrtje
Bučo drobno naribamo, zmešamo z malo soli in damo na cedilko, da odteče nekaj tekočine. Krompir skuhamo v olupku, ko se nekoliko ohladi, ga olupimo in spasiramo ali na drobno naribamo. Na vrhu naredimo jamico in vanjo ubijemo jajce, po robovih potresemo najprej 5 dag moke, sol in malo popra ter potem z naoljenimi rokami zgnetemo voljno testo. Dodamo stisnjen česen, ingver, sesekljan peteršilj in odcejeno meso buče ter znova zgnetemo testo. Zmes mora biti čvrsta, da polpeti ne bodo razpadli (po potrebi dodamo nekaj moke).
Oblikujemo polpete in jih ocvremo v vročem olju. Odcedimo jih na papirnatem prtiču in postrežemo s kakšno pikantno omako ali z jogurtom, ki smo mu dodali stisnjen česen in malo olivnega olja.
V buči postrežena juha, potresena z orehi, je tudi posebnost na mizi, z rižem in zelenjavo nadevane polovice buč prava paša za oči, rumeni kosi buče med rdečo in zeleno zelenjavo v pekaču pa prava popestritev že na pogled, kaj šele za okus. Kosi buče, preliti z medom, so odlična sladica, ščepec cimeta doda še poseben okus. Pire iz mesa buče bo testeninam ali jedem iz krompirjevega testa dodal ne lepo oranžno barvo, pač tudi boljši okus, če ne želimo preveč zapletati, pa lahko kose buče na hitro skuhamo v sladkornem sirupu z dodatkom malo limone in dobimo odličen kompot.
Paradižnik
Tudi paradižnik je letos dobro obrodil in ga je še vedno dovolj, da se naužijemo svežega, proti koncu sezone zorenja na prostem pa bo pravšnji čas, da ga v različnih omakah - mezge, kečapi - in spasiranega v sok, shranimo za zimski čas. Jajčevci so še vedno na razpolago, le da ti za zamrzovanje niso primerni, lahko pa jih vložimo in si jih privoščimo tudi sredi zime.
Paprika
Paprike večinoma ne zamrzujemo, se ne obnese najbolje, morda kdo shrani tiste rumene, da si pozimi pripravi pravo domačo polnjeno papriko. Z vkuhavanjem paprike je seveda dela čez glavo, a nekateri še vztrajajo, jih pa vedno več v zamrzovalnik ali mešanico olja in kisa shrani pečeno podolgovato rdečo papriko. Za solate pozimi je pečena paprika zelo dobrodošla.
In na zelje ne pozabimo, tako belo kot rdeče, pa na repo, ki ni le za kisanje, ampak si iz sveže repe pripravimo tudi okusno in zdravo solato ali juho. Čebula in česen sta večinoma že pobrana, a tu je zdaj cvetača, pa njen sorodnik brokoli in seveda nepogrešljiva rdeča pesa. Mnogi, predvsem pa otroci, tega izjemno zdravega plodu zemlje ne marajo preveč, a v kombinaciji s krompirjem v solati, opečena kot čips s cimetom in medom, ali kot sok - mešan s kakšnim drugim sokom ali požirkom vina, če gre za odrasle ljudi - lahko marsikoga pripravi do tega, da spremeni mnenje.
Pa na solate ne pozabimo v jeseni. Endivija in prvi radič, ki že raste po vrtovih, v kombinaciji s kosi opečenega kruha in prelivom iz česna, sesekljanih inčunov, olivnega olja, limoninega soka in začimb, bo majhna poživitev na naših mizah. Ohrovt, ki ga je zdaj prav tako veliko, prav tako lahko pripravimo tudi v solati. Liste le za nekaj trenutkov pokuhamo v vreli vodi in jih takoj splahnemo pod hladno vodo, potem jih natrgamo, dodamo na kose narezan poljuben sir, suhe brusnice, prepečene kocke slanine in vse skupaj začnimo s poljubnim prelivom. Morda tako pripravljena solata navduši tudi koga, ki ohrovta sicer ne mara.
V jesenskih solatah se odlično obnesejo korenje in jabolka, pa hruške, ki se lepo kombinirajo z orehi in kakšnim sirom s plesnijo. Nekaj listov zelene solate in morda koščice granatnega jabolka za bolj pisan videz dajo le še piko na i. Prav je, da so naši jesenski krožniki tako pisani kot obilje pridelkov, ki jih ponuja jesen.
