Jasna Marin
Vselej poiščimo rastlino, ki je najlepša in najbolj zdrava, obolele rastline pa pustimo pri miru, saj če poberemo denimo seme solate, ki ni izoblikovala lepe glave, tudi potomci ne bodo skladnih oblik in pridelek bo zelo boren.
Pobiranje z luno
Pri vzgoji rastlin in pobiranju semen je dobro upoštevati lunine mene. Plodovke sejemo in pobiramo ob dnevih za plod, korenovke ob dnevih za koren, solate in druge rastline, od katerih uporabljamo liste (tudi cvetačo in kolerabo), pa sejemo ob dnevih, ki so najugodnejši za liste. Pri paradižniku so najbolj priljubljene sorte, kot je denimo volovsko srce, bolj občutljive za bolezni, zato je bolje, da se odločimo za nakup odpornejših sadik omenjenih sort v vrtnarijah.
Med plodovkami je vse več ljubiteljev čilija in posebnih vrst feferonov, ki ravno tako vsako leto odbirajo seme in ga spomladi množijo naprej.
Česen spravljamo v dnevih za koren. Izkušnje pri domači pridelavi česna so pokazale, da debelejši stroki, odbrani od kakovostnih glavic, dajo boljši pridelek kot česen, ki smo ga tekoče leto kupili in razmnožili v vrtu.
Naj gre v cvet
Na vrtu brez skrbi pustimo iti v cvet različne solate, ki so praviloma na ločenih gredicah, da se ne skrižajo, čeprav so samoprašne. Drugače velja za endivijo in radič, katerih sorte se lahko hitro "oženijo" med seboj. Enako velja za bučnice (buče, bučke) in križnice. Pri slednjih se lahko križa belo zelje z rdečim, cvetača z brokolijem in podobno.
Pri solati izbiramo med najlepšimi in včasih tudi med najbolj zgodnjimi glavami. Pri pridelavi semena motovilca je treba paziti, da se nam ne razseje po vrtu, zato ga lovimo v različne bombažne materiale, ki jih ovijemo okrog rastline. Če ga boste sejali še to leto, ga za tri dni postavite v zamrzovalno skrinjo. Tako bo kalitev uspešna.
Ne vsega v istem letu
Številne kapusnice, korenček, rdeča pesa in zelena prezimijo v kleti. Izkušnje kažejo, da pobiranje semen pri pesi, zeleni in repi v istem letu ne da zavidljivega pridelka, zato te rastline spomladi preselimo na prosto ob dnevih za plod/seme in jih takrat oskrbujemo. Ko rastline oblikujejo semena, ta spravimo glede na to, kateri del rastline želimo pridelati: seme korenčka denimo spravljamo ob dnevih za korenino. V vrtu bomo uspešno odbirali tudi domače seme špinače vrste tolminka, ki odlično kali, nima škodljivcev, vendar tekoče leto ne gre v cvet, zato jo v vrtu gojimo več let.
Kdaj so zrela?
Vsak cvet ali plod po svoje pokaže, da je zrel. V domačem vrtu največ pobiramo seme fižola in tako ohranjamo sorte, ki so jih sadile naše babice in mame. Za seme si označimo najlepše, najdaljše, predvsem pa popolnoma zdrave stroke, prav tako je priporočljivo, da odbiramo prve stroke, ker so bolj zdravi od jesenskih. Fižol je zrel, ko se stroki na rastlini posušijo in začnejo pokati.
Paprike so zrele, ko dobijo barvo, ki je tipična za zrel plod (rdeča ali oranžna). Paradižnik pa je zrel, ko je na otip mehkejši in se ob pritisku nekoliko udre. Najboljše je, da za razmnoževanje domačega paradižnika izberemo drugo etažo plodov. Buče, kumare, lubenice in melone so praviloma zrele takrat, ko jim lupina otrdi in pecelj opluteni. Kumare naj se pred odbiranjem semena obarvajo rumeno, tudi bučke naj spremenijo barvo.
Čiščenje in spravilo
Pri rastlinah, ki imajo okrog semena mehko, sluzasto tkivo, kot denimo paradižnik, je semena zrelega ploda priporočljivo dati v stekleno posodo, napolnjeno z vodo, in jih tam pustiti čez noč. Do naslednjega dne se sluz loči od semen, nato jih na cedilki speremo s čisto vodo, jih damo na kuhinjsko krpo in malce osušimo, potem jih nasujemo na mrežico ali krožnik in posušimo. Semen ne sušimo na soncu, ampak v senci, izpostavljena prepihu. Seme shranimo v stekleni embalaži, ki jo pokrijemo z bombažno krpo, lahko tudi v papirnatih vrečicah ali vrečicah iz blaga, na embalažo pa obvezno napišemo vrsto in sorto rastline, katere seme smo posušili in shranili, ter datum pridelave semen. Spravimo jih v hladen, suh in temen prostor.
