Kako pogosto razmišljamo o preteklosti in se zapletamo v klopčiče zahtevnih misli in slabih izkušenj? Lahko da nas večkrat celo utruja strah pred prihodnostjo, tisti negotovi črviček "kaj bo, če bo". Oboje, preteklost in prihodnost, lahko uničuje življenje danes, uživanje tukaj in zdaj. Kako iz trenutkov, ki jih imamo, narediti nekaj več in se ob tem izogniti stresu? Odgovor se skriva v čuječnosti, meni vse več strokovnjakov. V sodobni psihologiji ta izraz označuje prakso oziroma pristop, s katerim posameznik poveča pozornost na svoje misli, čustva in občutke, zavestno sprejema sebe v tem trenutku. To naj bi bila ena najbolj raziskanih kliničnih psiholoških praks zadnjih let, ki se v zdravstvu uporablja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja. Mnoge klinične študije namreč potrjujejo, da redno prakticiranje čuječnosti zmanjšuje stres, anksioznost, depresijo, kronične bolečine, znižuje krvni tlak, izboljša spomin in poveča koncentracijo.
Bistvo budizma v novi preobleki
V začetku osemdesetih let je Jon Kabat-Zinn, zdravnik, molekularni biolog in profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Massachusettsu, pričel vključevati meditacijo v procese uradne medicine in zdravstvene oskrbe. Med študijem medicine sredi sedemdesetih let, v času vietnamske vojne, se je namreč ta Newyorčan udeležil tečaja meditacije pod vodstvom budističnega učitelja Ta Nhat Hanha. Spoznaval je budizem in v osnovnih načelih religiozne prakse prepoznal tista, ki bi sodobnemu človeku lahko obogatila in celo olajšala življenje, sploh kot opora določenim zdravstvenim terapijam in pri obvladovanju stresa. Vodstvo Univerze Massachusetts mu je uspelo prepričati o ustanovitvi Klinike za zmanjševanje stresa in Centra za čuječnost v medicini, zdravstveni negi in družbi.
Danes 77-letni Kabat-Zinn je tisti, ki je oblikoval zdaj že uveljavljeni izraz čuječnost. Skrbno je premislil, kako zahodnemu svetu približati meditacijo, ne da bi zvenelo tuje, budistično, vzhodnjaško ali preveč napeljevalo na takratno hipijevsko gibanje. Skoval je sodobno zveneče izraze tudi za cilje, h katerim stremi čuječnost, oziroma angleški izraz "mindfulness". To skrbno zaznavanje in sprejemanje vključuje tudi njegov terapevtski program MBSR (Mindfulness Based Cognitive Therapy - kognitivna terapija, temelječa na pozornosti). Odmaknil ga je od budistične osnove in ga umestil v znanstveni kontekst. Je avtor knjig s področja meditacije, predavatelj in vodja mnogih programov.
Pomembna je praksa, lastna izkušnja
"Čuječnost je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na izkušnjo, kot se poraja iz trenutka v trenutek. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja, ne da bi se poskušali doživljanju izogniti, ga zadržati ali ga kako drugače spreminjati," čuječnost predstavijo v slovenskem Društvu za razvijanje čuječnosti, kjer poučujejo tehnike in metode za razvijanje čuječega zavedanja.
Predsednica društva Katarina Cerar Bajde pravi, da sledijo že uveljavljenim programom čuječnosti, sestavljenim izredno premišljeno in strokovno. Kurikulum, ki so ga v zadnjih desetletjih preučila številna univerzitetna središča (zelo znan je oxfordski center čuječnosti), vodi posameznika skozi spoznavanja z različnimi vajami čuječnosti. Učitelj čuječnosti pa ima vlogo pomočnika pri raziskovanju procesov, ki potekajo med opravljanjem prakse. "Učenje poteka predvsem skozi prakso, skozi lastno izkušnjo. Teorija, ki izhaja iz sodobne psihologije, nam pomaga, da lastno doživljanje lažje prepoznamo in razumemo, in to razumevanje, ki poteka na odprt, prijazen in neobsojajoč način, pripelje do želene spremembe."
Pozorno, prijazno, sočutno
V izredno negotovih in s skrbmi natrpanih zadnjih dveh letih se je glas o čuječnosti začel pospešeno širiti. Metoda za zmanjševanje stresa zanima tako medije kot podjetja ter izobraževalne in socialne zavode. Žal pa so se programi večinoma izvajali po spletu, za kar se ljudje, sploh pri psihoedukativnih programih, težje odločijo. Usvajanje praks v živo vendarle vzbuja več zaupanja v uspeh, česar se zavedajo tudi v Društvu za razvijanje čuječnosti. Kljub temu pa so njihove izkušnje s spletnimi izvedbami izjemno dobre.
Bolj ko smo usmerjeni v preteklost, bolj se večajo simptomi depresivnosti, in bolj ko smo osredotočeni na prihodnost, bolj smo tesnobni
"Posameznik, ki se med potekom programa posveti izvajanju vaj tako, kot predvideva kurikulum, običajno opazi, da je na svet in nase začel gledati z drugačnimi očmi: bolj pozorno in hkrati prijazno, sočutno. To prinaša več zadovoljstva in svežine v vsakdanjik." Tako pravi učiteljica čuječnosti Katarina Cerar Bajde in doda, da so potrebe po prakticiranju čuječnosti zelo velike. To kažejo tudi raznovrstni razlogi in zgodbe, ki ljudi pripeljejo do srečanja z njo, njenimi kolegi in interesa za učenje novega načina pozornosti.
Najočitnejši skupni imenovalec je želja po zmanjšanju neprijetnih občutkov. "Ta neprijetnost lahko izhaja iz telesnih ali duševnih bolečin, pogosto nam jo povzročajo zahteve, ki jih pred nas postavljajo službene obveznosti. Mnogokrat je razlog za vključitev v programe čuječnosti preprosto umiritev, odmik od nenehnih misli in silovitih čustev. Vaje čuječnosti včasih že takoj, včasih pa postopoma prinašajo občutek umiritve, 'prihajanja k sebi'," Cerar Bajdetova uporabi pogosto uporabljene besede številnih udeležencev, ki iščejo pomiritev s seboj.
Tudi zdravnik potrebuje krepitev uma
Veščine za lažje spoprijemanje s stresnimi situacijami in iskanje novih virov moči tako v poklicnem kot zasebnem življenju potrebujejo tudi zdravniki, medicinske sestre in drugo zdravstveno osebje, učitelji, psihologi, svetovalci, socialni delavci, policisti. Tem so v Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič v okviru primorske univerze namenili program NARA - MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Začeli so ga izvajati pred leti, ko se je o čuječnosti še bolj malo govorilo. Tamkajšnja psihologinja Vita Poštuvan je idejna avtorica programa. "Duševno zdravje strokovnjakov nedvomno vpliva na njihovo dajanje pomoči. Ohranjati dobro duševno zdravje je pri strokovnih delavcih, ki delajo z ljudmi v stiski in ranljivimi skupinami, izjemnega pomena. Le posamezniki, ki se učinkovito spoprijemajo s stresom in skrbijo za svoje duševno zdravje, lahko kvalitetno pomagajo drugim. Zato je ključno, da strokovnjakom poleg znanja ponudimo tudi programe za krepitev lastnega duševnega zdravja oziroma notranje moči. Lahko si predstavljamo, da bo zdravnik, ki se sam psihično ne počuti dobro, le težko najboljša pomoč pacientu."
Če strokovnjaki ne delajo na sebi, težje dolgoročno dobro pomagajo drugim
Različne študije so namreč potrdile, da če strokovnjaki ne delajo na sebi, težje dolgoročno dobro pomagajo drugim. Zato je pomembno, da imajo na voljo dovolj strategij zase in da se to spodbuja tudi v okviru sistemov. Da, tudi zdravniki si želijo izboljšati sebe in svoj odnos z okolico. Na to tisti, ki jih obiskujemo, zelo redko pomislimo.
Tudi Vita Poštuvan poudarja, da je bistvo čuječnosti namensko usmerjanje pozornosti na sedanjost s prijaznim zavedanjem in da je to običajno zelo težko. "Svoj um bomo verjetno ves čas morali vračati na tukaj in sedaj s potrpežljivostjo. Naš um namreč ves čas tuhta o rečeh v preteklosti (največkrat negativnih) in ga skrbi za naprej. Zato tudi vpliva na naše razpoloženje in duševno zdravje - bolj ko smo usmerjeni v preteklost, bolj se večajo simptomi depresivnosti, in bolj ko skrbimo za prihodnost, bolj smo tesnobni. Kontrolo imamo navadno le nad tem, kar se dogaja tukaj." Zato je ta trenutek nekaj, ob čemer lahko delamo spremembe. Te pa, kot že rečeno, prinaša vztrajnost s praktičnimi vajami. Tudi naša sogovornica, ki je z akademsko kolegico Alenko Tančič Grum izdala priročnik Pomoč strokovnjakom skozi čuječnost, svoja predavanja vedno podkrepi s primeri. "Teorija se mora dopolnjevati z lastno izkušnjo, da jo lahko ljudje začutijo in vidijo doprinos pri sebi. Potem so motivirani za spremembe."
Ko bi za čuječnost le vedela prej!
Čuječnost pa ni vedno sproščujoča, največ rezultatov občutijo tisti, ki so v vadbo pripravljeni vložiti veliko energije. Pogosto tudi ojača celo paleto naših zaznav - in med temi so lahko tiste manj prijetne. A vadba, prilagojena skupini, je v bistvu dobrodošla za vsakogar, tudi za ljudi s kroničnimi duševnimi težavami in za otroke z ADHD, še pojasni Poštuvanova. Spomni se komentarja ene od upokojenk v programu, rekla je, da bi to morala poznati že pred 40 leti, da bi lepše živela. Ampak hkrati je pripomnila, da je vprašanje, ali bi se takrat toliko poglobila vase.
Čuječnost za otroke
V Društvu za razvijanje čuječnosti izvajajo tudi trimesečni program za šole. Učitelj čuječnosti ob vsakem srečanju z razredom predstavi kratko vajo in to nato učenci v tednu do naslednjega srečanja vsak dan izvajajo skupaj z učiteljico. Vaje so preproste, kratke, lahkotne, predstavljene so igrivo in nevsiljivo, pravi predsednica društva. Mlajši otroci so večinoma hitro navdušeni, hitro opazijo, da jih vaje umirijo, da s čuječnostjo bolje opazijo, kaj se dogaja okoli njih ali pa v njih samih. Starejši otroci in mladostniki vsebino raje prej osmislijo, vaje izvajajo, če vedo, kje in kako jim lahko čuječna aktivnost pripomore v vsakdanjiku. Uporabljajo jo kot pomoč pred spraševanjem, za umiritev po prepiru, pripravo na tekmovanje, za bolj doživeto uživanje priljubljene jedi in pa najljubše in najbolj pogosto - kot "uspavalno sredstvo".
Tudi Katarina Cerar Bajde opozori, da bodo spremembe v delovanju živčnega sistema le, če čuječnost vpeljemo v vsakdanjik. Takrat začnemo zaznavati sebe in svet na drugačen, bolj odprt način. "Te spremembe so subtilne, pa vendar pomembno spremenijo vidik, s katerega zaznavamo zunanji svet in sebe. Vaje čuječnega hranjenja, gledanja, poslušanja, hoje in gibanja posameznika spomnijo na to, kakšno je življenje, če nismo večino časa zatopljeni v svoje misli, če znamo, vsaj včasih, zavestno in hote izstopiti iz nenehnega razmišljanja, kaj vse je treba še storiti in kaj vse je bilo ali ni bilo postorjeno."
Kako čuječnost vpeljati v vsakdanje življenje?
"Če redno vadimo, nastajajo spremembe v delovanju živčnega sistema in dejansko lahko začnemo zaznavati sebe in svet na drugačen, bolj odprt, nepresojajoč način. Te spremembe so subtilne, pa vendar pomembno spremenijo vidik, s katerega zaznavamo zunanji svet in sebe. Vaje čuječnega hranjenja, gledanja, poslušanja, hoje in gibanja posameznika spomnijo na to, kakšno je življenje, če nismo večino časa zatopljeni v svoje misli, če znamo, vsaj včasih, zavestno in hote izstopiti iz nenehnega razmišljanja, kaj vse je še treba storiti in kaj vse je bilo ali ni bilo postorjeno," pojasnjuje Katarina Cerar Bajde.
Iskanje čuječnosti je menda zaznati tudi med kupci literature za osebno rast in zdravje, saj se ta vse bolj uveljavljeni izraz pojavlja v naslovih številnih knjig, ki nam pomagajo živeti bolje, bolj zdravo in nam širijo obzorje. Čuječnost, Čuječnost za starše, Čuječnost in vzgoja, Čuječnost za zaskrbljene, Čuječnost za otroke in najstnike, Čuječnost za zdravje in Zdravilna moč čuječnosti so le nekateri naslovi stvarne literature s slovenskih knjižnih polic.