Ob rekordnih temperaturah na nedavni januarski tekmi v kriketu v Sydneyju se je marsikdo vprašal, kdaj je enostavno prevroče za varno tekmovanje. Težave, povezane s fizično aktivnostjo na vročini, so resen problem celo za profesionalne športnike v vrhunski telesni kondiciji. V skrajnih primerih je lahko vročina tudi usodna; igralec ragbija Kato Ottio je lani po treningu umrl zaradi zapletov po hudi vročinski kapi. In čeprav so smrti, povezane z vročino, pri športnikih k sreči redke, so blažji znaki pregrevanja, kot so slabost, bruhanje in omedlevica, pogost pojav pri prenekaterem poletnem športu. Nekateri trdijo, da bi bilo treba tekmovanja prekiniti, ko živo srebro doseže določeno temperaturo - na primer 41 stopinj Celzija.
Pri kriketu izmerili 57,6 stopinje Celzija na soncu
Kaj se zgodi z znojem
Vlažnost (količina vodnih hlapov v zraku) neposredno vpliva na najpomembnejši fiziološki obrambni mehanizem naših teles pred vročino - znojenje. Hladi nas namreč izhlapevanje, ne znoj sam. V vlažnih razmerah v zrak izhlapi bistveno manj tekočine, zato se znoj prične nabirati na koži ali kapljati z nje, kar pomeni, da postajamo dehidrirani, ne da bi se ohlajali. Kadar so temperature višje in vlaga nižja, lahko znoj neovirano izhlapeva s površine kože, s čimer naše telo odda veliko toplote, a prav tako tudi veliko tekočine, zato jo moramo ustrezno nadomestiti.
Osvežilna brisača z zdrobljenim ledom
Kaj lahko zoper neznosno vročino storijo športniki? Še preden je nujno prekiniti igro, lahko športniki z različnimi strategijami zmanjšajo tveganje hipertemije oziroma povišane telesne temperature. V tenisu so primer takšnega ukrepa brisače, v katere je zavit zdrobljen led. Te si teniški igralci obesijo okoli vratu ali si z njimi navlažijo roke, noge in vrat za čim večje izhlapevanje znoja. Morda niste vedeli, toda če se želimo čim hitreje ohladiti, se je veliko bolj učinkovito politi z vodo kot pa jo piti, najsi v njej plava še toliko ledu.
Med mitom in resničnostjo
Uradno najvišja izmerjena tempera-tura na svetu je 56,7 stopinje Celzija 10. julija 1913 v Dolini smrti v Kaliforniji.
Najvišja izmerjena temperatura v Sloveniji je bila 40,8 stopinje Celzija v Cerkljah ob Krki 8. avgusta 2013.
Natanko 32 stopinj Fahrenheita je 0 stopinj Celzija.
Izhlapevanje znoja določa absolutna vlažnost, čeprav v vremenskih napovedih pogosto zasledimo relativno vlažnost.
Na soncu je lahko temperatura za 15 stopinj Celzija višja kot v senci.
Rommlovi vojaki so si med drugo svetovno vojno v afriški puščavi pekli jajca kar na žarečih tankih.
Vsi športi niso enaki
Krčenje mišic pri telovadbi lahko proizvede veliko toplote, toda prava količina je različna glede na šport in pri ekipnih športih celo glede na položaj v moštvu. Pri intenzivnem gibanju, ki vključuje velike mišične skupine, denimo pri teku, skakanju, počepih in brcanju, nastane ogromno toplote, medtem ko je stanje pri miru, hoja in lahkoten tek proizvedejo bistveno manj. Zato ne preseneča, da se igralci kriketa zagrejejo dva- do trikrat manj kot nogometaši in igralci ragbija. Po drugi strani pa igra kriketa (odvisno od formata) traja znatno dlje.
Pri nekaterih športih je obvezna uporaba zaščitne opreme, ki lahko preprečuje izgubo toplote in obenem še sama povzroča njeno nastajanje. Po navadi se najbolj znojimo po glavi, hrbtu in ramenih, zato lahko nošenje čelade in ščitnikov za zgornji del telesa verjetno (relativno gledano) najbolj vpliva na sposobnost telesa, da se ohladi z izhlapevanjem.
Pavšalni maksimum ni rešitev
Zaradi naštetih faktorjev je nemogoče predpisati univerzalno najvišjo temperaturo, pri kateri se tekma prekine. Še znotraj določenega športa spremenljivke, kot so vlaga, pokritost z oblaki in hitrost vetra, onemogočajo preprosto določitev kritične temperature, nad katero bi igralci prenehali igrati.
Kljub temu nekatere športne organizacije, kot recimo Sports Medicine Australia, uporabljajo skupek temperature in vlažnosti, vendar ti izračuni še vedno ne vključujejo pomembnih vplivov sonca in vetra.
Indeks Wet Bulb Globe Temperature (WBGT) oziroma indeks mokrega termometra nam, če so meritve opravljene pravilno, pomaga oceniti tveganje toplotnega udara zaradi učinkov sonca, temperature zraka in vlage. Organizacija Tennis Australia je mejo za igranje - tudi na prvem grand slam turnirju sezone - postavila pri vrednosti WBGT, ki ustreza 34 stopinjam Celzija.
Omejitve na podlagi WBGT v mnogih športih še niso podprte z dokazi, indeks pa ima tudi omejitve, na primer pri visokih temperaturah v kombinaciji z visoko vlago ali vetrnim zatišjem. Poleg tega se vrednosti WBGT pogosto nenatančno ocenjuje, saj so naprave, potrebne za natančne meritve, lahko strašno drage.
Upoštevanje vseh okoljskih in za športe specifičnih dejavnikov za natančno presojo športnikove ogroženosti je zato še vedno izziv, s katerim se bo treba soočiti. Nedavni tehnološki napredki bodo zagotovo pomembni za sprejetje sodobnih pravil, ki bodo zagotovila varnost igralcev in preprečila nepotrebne prekinitve, ugotavlja avstralski The Conversation.
