Evini okusi Mehike: Mehiška hrana niso le jedi, okusi pripovedujejo zgodbo o kulturi in ljudeh

Mehiško hrano je mogoče najti v vsakem kotičku sveta. Njeni okusi in vonji se vijejo po ulicah velikih in majhnih mest. In ni neobičajno, da se mehiške jedi pogosto uvrščajo med najbolj priljubljene okuse ljubiteljev dobre hrane. Veliko koruze, čokolade in fižola. Veliko paprike, paradižnika, čebule in avokada. Tudi mesa. Vendar mehiška hrana niso le jedi, mehiški okusi pripovedujejo zgodbo o kulturi in ljudeh, ki so globoko povezani z zemljo in duhom svoje dežele. Vse to na televizijske ekrane prinaša kulinarična serija Eva Longoria raziskuje Mehiko, ki jo soustvarja in vodi priljubljena "razočarana gospodinja". V novi CNN-ovi izvirni seriji (v Sloveniji jo lahko spremljamo na programu 24Kitchen) igralka prečka Mehiko in ob tem raziskuje eno najbolj priljubljenih in verjetno tudi napačno razumljenih svetovnih kuhinj.

Brskanje po starodavni preteklosti

Popularna estradnica, ki je tudi režiserka, podjetnica, producentka in aktivistka, je na svoje mehiške korenine neizmerno ponosna. Trdi, da sta z Mehiko globoko povezani, da se tega blagoslova zave vsak dan znova. Redna gostja rdečih preprog je na snemanju oddaje zavihala rokave in obula gumijaste škornje ter se lotila nabiranja modre agave za tekilo, kot so to nekoč počeli Azteki. V Oaxaci je z domačinkami počasi kuhala tradicionalni mole, pekočo mehiško omako iz oreščkov, posušenega čilija in čokolade.

Na suhem goratem severu, kjer se Mehika dotika Teksasa, so jo domačini povabili na tradicionalno praznično meso na žaru (arne asado) in na mehko kozličje meso oziroma cabrito, postreženo s pšeničnimi tortiljami, ki naj bi izvirale iz tradicije sefardskih Judov. Tam je pomagala pripraviti tamales s srnjim mesom za lačno snemalno ekipo.

V Veracruzu, državi, kamor so pred 500 leti prispeli konkvistadorji in za vedno spremenili Mehiko, je odkrivala, kaj so prinesli Španci in kaj so od tam Mehičani pošiljali v svet (čokolado, paradižnike, vaniljo). V Veracruz so s svojo tradicijo prispeli tudi Afričani in soustvarili mnoge lokalne jedi, na primer ocvrte banane ali maniokin gomolj.

Eva Longoria ​je sicer rojena v Teksasu, a je delno majevske krvi. V vroči džungli Jukatana je raziskovala tamkajšnji kulinarični vpliv starodavnega majevskega ljudstva. Od svetovno znane cochinite pibil, počasi kuhane v citrusih marinirane svinjine, do enolončnice z dimljeno svinjino in fižolom, ki jo je pripravljala v senci mogočne piramide Uxmal.

"To je bila avantura mojega življenja!" je bila igralka in zdaj voditeljica televizijskega šova navdušena nad snemanjem oddaje, v kateri je odkrila "pozabljene okuse iz otroštva". A kako se je začelo? Pravzaprav z igralskim kolegom Stanleyjem Tuccijem, ki je pred dvema letoma za CNN posnel oddajo o kulinaričnem popotovanju po deželi svojih prednikov z naslovom Raziskovanje Italije. V dveh sezonah je serija spremljala ameriškega igralca Stanleyja Tuccija, kako potuje po Italiji, obiskuje posamezne regije ter raziskuje njihove kulture, kulinariko in zgodovino. Eva se spominja, kako je producentom šova predlagala, naj se na enak način lotijo Mehike. Sprejeli so predlog in prav njo želeli za gostiteljico. Njen mož in takrat štiriletni sin sta se za štiri mesece odpravila z njo na nepozabno in razburljivo pot.

Mehika niso le takosi in tekila

"Tudi sama sem površno verjela, da se mehiška kuhinja identificira s takosi in tekilo, a je še veliko veliko več. Raznolikost in pisanost dežele prinaša to tudi v kuhinjo. Občutila sem ponos in navdušenje nad ljudmi in bogastvom zgodb, ki sem jih slišala. Ni bilo dneva, da me ne bi ganile do solz. Spoznala sem, da je hrana odpira vrata, da je vstopnica do vsake kulture."

​Ciudad de Mexico je eno največjih mest na svetu in voditeljičin drugi dom. Je pa tudi največje migracijsko križišče Latinske Amerike, v katerem se srečujejo okusi iz vsega sveta. To živahno megamesto je ena od najboljših svetovnih kulinaričnih destinacij, kjer najdemo tako tacos al pastor, na katere je vplivala šavarma z Bližnjega vzhoda, kot mehiške ribe z italijansko salso verde in celo revolucionarno japonsko-mehiško sceno, ki se je pojavila v tako imenovanem Malem Tokiu. Eva Longoria ​mehiško metropolo, za katero je mislila, da jo pozna, odkriva na popolnoma nov način - kot svetovno kulinarično destinacijo, ki se ponaša z nekaterimi od najboljših chefov na svetu.

Lačna šestletnica

Med številnimi vlogami in izzivi, s katerimi se je v življenju soočala, je ostala najbolj zvesta prvotni strasti do kuhanja. "Moja ljubezen do kuhanja se je začela že davno," je zapisala v svoji kuharski knjigi iz leta 2011 Eva's Kitchen: Cooking with Love for Family and Friends (Evina kuhinja: kuhanje z ljubeznijo za družino in prijatelje). Svojo strast je odkrila, ko je kot lačna šestletnica privlekla stol k štedilniku, pograbila ponev in si sama spekla jajce. "Seveda je bila ponev polna jajčnih lupin. Nisem uporabila masla ali olja, zato se je jajce prijelo povsod. Ne morem se spomniti, kakšnega okusa je bilo, lahko pa se spomnim zadovoljstva, ki sem ga čutila, ko sem spekla tisto jajce. Ugotovila sem, da daje moč in energijo. To je bilo razodetje. In o kuhanju sem se potem želela naučiti vsega, kar se lahko."

V svoji prvi kuharski knjigi Eva Longoria bralca povabi v svojo kuhinjo in mu ponudi sto svojih najljubših jedi - med katerimi so mnogi družinski recepti. Piše tudi o spominih na svoje odraščanje na teksaškem ranču, o svojih prvih kuharskih dogodivščinah, počitnicah v tujini, zabavah s prijateljicami in obrokih v zadnjem trenutku, preden se odpravi na rdečo preprogo. V knjigi izpostavi svoje najljubše jedi, kot so juha s tortiljami za prijatelje, pekoča predjed z rakci in avokadom, guacamole omaka s svežo papriko in praznične empanade s sladkim krompirjem - slednje so bile v družini Longoria mehiška različica ameriške bučne pite ob zahvalnem dnevu.