V domači kuhinji obujamo kulinarične spomine na počitnice

Pouk v šolah se je začel, večina odraslih je že na delovnih mestih, le študentje še niso zasedli mest v predavalnicah. Poletje bo kmalu prešlo v jesen, a spomini na počitnice, dopustovanje, celo na kakšno potovanje so še sveži. Ne le na doživetja, zagotovo tudi na dobro hrano. Nekateri bodo na kakšno posebnost ohranili le spomine in fotografije, druge pa bo mikalo, da si poletno poslastico, ki se jim je vtisnila v spomin, pripravijo tudi doma. Morda celo s kakšno sestavino ali vsaj začimbo, ki so jo kupili med počitnicami. A tudi če česa takšnega ne prinesemo domov, ni katastrofe, ponudba je tudi pri nas tako raznovrstna, da le redko česa ne najdemo na naših policah. Ali vsaj primernega nadomestka.

Kot so raznolike destinacije, na katerih smo počitnikovali, je raznovrstna tudi hrana. In razlikujemo se tudi po tem, kako se med dopustom hranimo. Uživamo ob lokalnih posebnostih, specialitetah, obiskujemo lokale, kamor zahajajo domačini, in tako izkusimo tisto resnično pristno hrano ali pa se držimo restavracij, gostiln, tavern in hotelov, o katerih najdemo podatke na različnih spletnih portalih. Ali pa, kot se velikokrat vidi v tujini, tudi tam gostje naročajo hrano, ki jo poznajo doma. Ne samo Slovenci, tudi pripadniki drugih narodov imajo podobne navade, tako zelo zakoreninjene, da imajo po nekaterih znanih letoviščih ne le v Evropi, temveč prav tako v Aziji, lokale, v katerih ponujajo dunajske zrezke, kari klobasice in seveda nepogrešljivo pico.

A tudi ob lokalni hrani se ne gre vedno držati le najbolj znanih jedi posameznega okolja. Španska kuhinja ponuja veliko več kot le valencijsko paeljo, razne tapase, gaspačo in krompirjevo tortiljo. Grčija niso samo suvlaki in musaka ter feta sir, tako kot turška kuhinja ne pozna le kebaba in zvitkov iz trtnih listov z raznimi nadevi ter baklav. Italija ni znana samo po picah in testeninah ter caprese solati, tako kot maroška in tunizijska kuhinja nista le kuskus in piščanec v tadžinu. Tudi na Hrvaškem poznajo gurmani še kaj drugega kot lignje na tri načine in morsko rižoto ali ribe na žaru, le opogumiti se je treba in kreniti iz najbolj obljudenih krajev in ulic ter poiskati, kaj vse se skriva v zaledju. Bosna in Srbija ter Makedonija, ki so priljubljene destinacije za tiste, ki jim morje ni prva izbira za preživljanje dopusta, prav tako ponujajo in skrivajo veliko več kot zgolj čevapčiče, burek oziroma pite, pečenega odojka in jedi izpod peke. Omenili smo le najbolj pogoste in bližnje počitniške destinacije, kamor odhajajo številni Slovenci, eksotična potovanja, bodisi na vzhodnem bodisi zahodnem delu zemeljske poloble, ponujajo seveda tudi izjemno pisano in raznovrstno kulinarično izkušnjo.

Brezmejna in brezčasna kulinarična zakladnica

Bolj kot obalni predeli je cilj mnogih slovenskih turistov, ki se namenijo v Italijo, Toskana. Pokrajina, ki slovi po svoji gastronomski in vinski ponudbi, je očarala mnoge, jedi, ki jih ponujajo tamkajšnji gostitelji, pa še dolgo ostajajo v spominu. Toskana je tako rodovitna pokrajina, da je tamkajšnja hrana izjemno raznolika, pestra in okusna. In ne prevladujejo pica in testenine. Za ljubitelje ne povsem običajnih jedi velja morda pokusiti vampe, pripravljene povsem drugače, kot smo vajeni. V solati. Kuhane vampe, narezane na trakove, zmešajo z narezanimi olivami, čebulo, papriko in peteršiljem, začinijo pa s soljo, poprom, oljem in limoninim sokom. Toskana je raj za ljubitelje mesa, ljubitelji perutnine bodo navdušeni nad kopunom s suhimi slivami, figami in orehi, zajca pa tam pripravljajo tudi v omaki iz zelene, belega vina in paradižnika z dodatkom črnih oliv. Riž se tam rad druži z artičokami in šparglji, polenta pa z omako iz ohrovta ali prelita z zelenjavnim ragujem v družbi bešamel omake. Izzivi torej, ki kar kličejo k pokušanju.

Tako kot k pokušanju vabi sodobna grška kuhinja. Ta je prav tako raznovrstna kot tradicionalna. Grčija s svojimi otoki je brezmejna in brezčasna kulinarična zakladnica, ugodne podnebne razmere omogočajo pridelavo izjemno okusne zelenjave in sadja, pa tudi vzreja živali jim gre dobro od rok. Povrhu je grška kuhinja kot sestavni del mediteranske prehrambne sheme izjemno zdrava. Kombinacija piščanca, pripravljenega z belim vinom, kisom in začimbami ter postreženega s kuhano lečo, sodi med manj znane, a odlične jedi. Morda bo koga navdušila jed, v kateri imajo glavno vlogo kosi morskega psa, pripravljeni z omako iz borovnic, orehov, olivnega olja, rozin, belega vina in limoninega soka. Tudi kombinacija jagnjetine in artičok v omaki iz jajc, olja in limoninega soka je zanimiva, če ne že nenavadna, tako kot riba s porom in janežem. In še bi lahko naštevali.

Jajčevci na sto in en način

Turčija je prav tako dežela, polna kulinaričnih užitkov. Zanimiva tudi zato, ker tam poznajo veliko jedi brez mesa in lahko vegetarijanci prav tako neizmerno uživajo na vsakem koraku kot vsejedci. Kar je pri nas krompir, so tam jajčevci, bi lahko rekli, in Turki znajo z jajčevci v kuhinji narediti marsikaj. Od preprostih namazov z dodatkom česna, koriandra (ali peteršilja), jogurta, olivnega olja in številnih začimb do polnjenih, pečenih, v solati ali v ragujih in omakah z drugo zelenjavo. Zelena ali stročji fižol v olivnem olju, solata iz artičok, čebule, korenja in malo krompirja, bob s koprom v solati, paradižniki, polnjeni z začinjenim rižem, so samo nekatere izmed zanimivih jedi, na katere naletimo v Turčiji. In si jih zlahka pripravimo tudi doma.

Če smo dopustovali v državah severne Afrike ob Sredozemskem morju, seveda ni šlo brez jedi iz tadžina in brez kuskusa. A v Maroku na primer pripravljajo tudi izjemno okusno bučno juho. Malo se razlikuje od te, ki jo pripravljamo pri nas, predvsem po začimbah. V njej ne smejo manjkati kumin (ne kumina!), koriander in čili, ki jih v možnarju zdrobimo z nekaj stroki česna in olivnim oljem ter to pasto vmešamo v juho. Lahko pa uporabimo tudi začimbno mešanico harisa. Piščanca lahko pripravimo s čičeriko in številnimi začimbami, jagnjetino pa si privoščimo v družbi boba in artičok.