(FOTO) Barvita jesen s čudovitimi grmovnicami: Nekaj predlogov za zasaditev najbolj popularnih

Zaradi vse redkejših živih mej na vrtu grmovnice s svojo raznolikostjo tja vnašajo ne le različne barve, pač pa tudi potreben volumen v sloju med drevesi in nizkimi, navadno zelnatimi zasaditvami ali trato. Čeprav se pri izbiri grmovnic navadno odločamo na podlagi velikosti in obdobja cvetenja (če gre za lepo cvetoče vrste), bi bilo dobro upoštevati več kriterijev. Nabor različnih oblik in velikosti listov je obsežen, s tem pa tudi različen teksturni videz, ki ima pomembno vlogo pri celotni vrtni sliki. Podobno velja za obliko rasti. Pri pokrovnih grmovnicah je ta pretežno horizontalna, pri drugih je lahko zelo sproščena, neenakomerna, tretje pa so lahko lepe, urejene, goste kroglaste ali ovalne oblike.

Jesen pri premišljeno izbranih grmovnih vrstah predstavlja dodatno dimenzijo. Ta čas je lahko zelo pester zaradi lepo obarvanega listja ali zanimivih plodov. Tu nas ponovno lahko zanese in obstaja nevarnost, da nakopičimo preveč različnih grmovnic na majhni površini, zato upoštevajmo celoletno dogajanje na vrtu in dolgoročen doprinos posameznega grma v zasaditvi. Za lažji izbor ali dopolnilo obstoječega vrta si poglejmo nekaj grmovnic, ki so še posebno lepe jeseni.

Callicarpa bodineri - lepoplodka

Ena bolj posebnih grmovnic glede na barvo plodov. Ti so povsem okrogli, drobni, zbrani v gruče in nenavadne vijolične barve. Obstajajo tudi beloplodne sorte, za večino pa velja, da jih lahko poljubno obrezujemo in oblikujemo. Brez rezi navadno dosegajo višino do treh metrov. Poleti sicer zacveti z drobcenimi cvetovi v pastelno rožnati barvi, a lepoplodka najlepši videz premore v času, ko ji odpade listje in gole veje krasijo le gladki vijolični plodovi.

Hydrangea quercifolia - hrastovolistna hortenzija

Čeprav hortenzije veljajo za izrazito poleti cvetoče grmovnice in takrat požanjejo večino pozornosti na vrtu, poznamo tudi posebno lepo izjemo. Hrastovolistna hortenzija sicer prav tako lepo cveti poleti, a jeseni nam z močno obarvanim bordo rdečim do vijoličnim listjem pričara poseben prizor. Navadno zraste do dva metra visoko. Gojimo jo na sončni ali polsenčni legi, prenese pa tudi bolj suha tla.

Viburnum opulus - navadna brogovita

Četudi najraje posegamo po snežni kepi, to je sorta navadne brogovite z gostimi skoraj okroglimi socvetji, pa povsem navadna, samonikla različica postreže z bolj preprostimi ploščatimi socvetji. To skromnost nadomesti z bogato jesensko podobo, saj rumeneče listje nadgradi z oblico ognjeno rdečih plodov. Teh je navadno toliko, da se zdi, kot da bi grm ponovno zacvetel v rdeči. Plodovi so ne le lepi, ampak tudi koristni, saj so hrana za ptice. Navadna brogovita je nezahtevna rastlina za različna tla na sončni do polsenčni legi, zraste pa do pet metrov.

Fothergilla major - fotergila

Počasi rastoča pretežno pokončna grmovnica ima prvo lepo obdobje spomladi, ko se odene z gostim belim, metlici podobnim socvetjem. Poleti ni nič posebnega, jeseni pa ponovno stopi na oder, ko se odene v zelo močne odtenke od rumene do rdečeoranžne. Zraste do 2,5 metra, gojimo jo v zmerno vlažnih tleh v polsenci.

Cotinus coggygria - navadni ruj

Dobro poznani ruj je v naravi najpogostejši na revnih, toplih rastiščih, na vrtu pa uspeva na različnih tleh, le sonca naj mu ne manjka. Uporabljamo raznolike sorte tako po višini, po barvi cvetenja kot po barvi listja. Najizrazitejše jesensko listje imajo običajne zelene različice, lahko pa uporabimo tudi temnolistne ali rdečelistne sorte, ki le nekoliko spremenijo odtenek, a tudi s to temno prezenco lahko ustvarjajo pomemben barvni element v zasaditvi.

Rhus glabra - octovec

Nižja vrsta octovca, ki zraste do 2,5 metra, ima zanimive sestavljene liste, ki jeseni dobesedno zažarijo v prelivajočih se rumenih in oranžnih odtenkih. Nekaj okrasja dodajo tudi bordo obarvana osemenja, ki ždijo na koncu redko razraslih poganjkov. Sadimo ga na sončna mesta, bolj suha kot mokra.

Calluna vulgaris - jesenska vresa

Ena bolj razširjenih jesenskih okrasnih rastlin, ki pa je pogosteje uporabljena kot sezonska sadika in le redko kot del trajne zasaditve, kar je škoda. Tvori goste nizke sestoje, ki zelo lepo zacvetijo od konca julija do začetka septembra. Največ sort je rožnatih do vijoličnih, nekatere bolj rdečkastih odtenkov, poznamo pa tudi bele. Če uporabimo sorte, ki imajo rumenkasto ali oranžno obarvano listje celo leto, bodo tudi globoko v jeseni krasile vrt. Za uspešno rast jim je najbolje zagotoviti vsaj nevtralno, če ne malce kislo zemljo na sončni legi.