Matic Sever
Morda je to za koga presenečenje, a tisti, ki se več ukvarjamo z vrtovi in rastlinami, lahko hitro opazimo, da sivka domuje v vsaki vasi in mestu tudi pri nas. Čeprav gre za tipično sredozemsko rastlino, ki ne le z videzom, pač pa tudi z opojnimi vonjavami, ki jih sproščajo njihova eterična olja, prinašajo morsko vzdušje, je ta tako udomačena in široko sprejeta, da smo jo kar posvojili in vzeli za našo. Čeprav je večina sivk že odcvetela, je zdaj dober čas za rez in razmnoževanje.
Razlog za njeno priljubljenost je zagotovo lepa barvna kombinacija vijoličnih odtenkov in sivkastih listov, dokaj dolgo cvetenje, lep videz tudi pozimi, saj je zimzelena, njen vonj, medovitost in možnost gojenja tako v gredi kot v cvetličnih posodah, pa še dobro prenaša vročino in sušo. Je pa sivk veliko vrst in še več sort, zato ne smemo prav vseh metati v isti koš.
Najbolj običajna in pri nas najbolj razširjena je prava sivka, Lavandula angustifolia. V prodaji predvsem konec pomladi pogosto srečamo bolj bujno cvetočo čopasto ali francosko sivko, Lavandulo stoechas, a ta po večini naših območij ne prezimi na prostem in jo gojimo kot sezonsko rastlino ali posodovko.
Pestrost z omejitvami
Medtem ko sta najpogostejši sorti sivke Hidcote in Munstead še vedno priljubljeni, imajo medvrstni križanci, imenovani lavandini, nekaj prednosti pred navadno sivko. Te hibridne sivke izvirajo iz križanja med Lavandulo angustifolio in Lavandulo latifolio. So po rasti bolj robustne kot druge sivke, prav tako so večje in cvetijo dlje časa, kar zagotavlja več cvetov, v katerih lahko uživate več cvetnega prahu ter nektarja za čebele. Med priljubljene lavandine spadajo na primer Lavandula x intermedia Edelweiss, Lavandula x intermedia Grosso in Lavandula x intermedia Phenomenal.
Zdi se, da je več pestrosti po velikosti, kot po čem drugem, tako da kljub lepemu številu vrst in sort ne najdemo prav veliko različnih barv cvetov. Glavnina seveda pripada različnim vijoličnim do modro-vijoličnim odtenkom, potem so na voljo še pastelno rožnate sivke, bele, poznamo pa tudi pri nas neprezimno rumenkasto vrsto Lavandulo viridis.
Pomembna je pravilna rez
Sivka lahko postane zelo olesenela in nekako pretegnjena ter z malo cvetovi. Razlog za to je pomanjkanje rezi ali slabo obrezovanje. Mnogi vrtičkarji si ne upajo konkretno porezati sivk, ker se bojijo, da bodo pretiravali, naredili kaj narobe, ali pa zgolj upajo, da bodo čim prej dobili čim večje grmičke. To je velikanska napaka, saj vodi ne le v neugleden, starikav videz rastlin, pač pa jim tako tudi nekako skrajšamo življenjsko dobo.
Olesenelo rastlino pomladite tako, da jo sredi avgusta obrežete tik nad zelenimi poganjki.
Če želite pomladiti olesenelo rastlino, jo sredi avgusta obrežite tik nad zelenimi poganjki in upajte na najboljše. Če se v naslednjem mesecu ne pojavijo novi poganjki, je morda bolje, da začnete znova s svežimi sadikami. V kolikor ste do sedaj kolikor toliko pravilno obrezovali, se le držite rezin na nivoju nad olesenelim delom, tako da ostane še nekaj listov in tako vitalen del poganjkov, ki zagotavljajo novo rast. Nikar pa ne odstranjujte le cvetov in cvetnih stebel, to je občutno premalo.
Kako jo razmnožiti
Drugi razlog, da sedaj pišemo o sivki, je tudi ta, da je to idealen čas za razmnoževanje sivke. Pozno poleti vzemite polzrele potaknjence. Odrežite necvetoče poganjke, dolge približno 10 centimetrov, z olesenelim dnom in konico z novo rastjo. Odtrgajte nekaj spodnjih listov. Plastične lončke napolnite z večnamenskim substratom, dobro zalijte in nato potaknjence do globine 1-2 centimetra potisnite v omenjeni zračen substrat. Lončke pokrijte s prozorno plastično vrečko in postavite na svetlo in zračno mesto, idealen pa je rastlinjak. Ne bo trajalo dolgo, ko boste zagledali nove korenine in takrat bo tudi čas za presajanje v večje lončke, v katerih boste pripravili končne sadike.
Kako skrbeti za te sredozemske lepotice
Bolj trdožive sivke (Lavandula angustifolia in Lavandula x intermedia) prenesejo temperature do okoli minus 15 °C, zato jih lahko pustimo na vrtu vse leto. Obrežite jih po cvetenju, običajno avgusta ali septembra. Režite precej močno, vendar ne režite v star les, saj bo rastlina redkokdaj ponovno zrasla iz takega lesa. Kot smo že zapisali, je pomembno, da se rezi lotite vsako leto in ne odlašate s premori, ker vas bo to zelo verjetno drago stalo.
Potem pa so tu še manj odporne oziroma tudi povsem neprezimne sivke, kot je Lavandula stoechas, ki cvetijo dolgo sezono, vendar morda ne bodo preživele zime. Obrežite jih, potem ko so cvetovi že odcveteli, vendar se izogibajte obrezovanju pozneje kot v začetku septembra. Druga taka je na primer Lavandula dentata, to obrežite predvsem takrat, če rastline postanejo starikave in čudnih oblik.
