Zdravilni šparglji Foto: Profimedia
Na zelenjavo vedno gledamo kot na zdravo hrano. Verjetno jo prav zato veliko otrok sovraži, saj ljudje nagonsko ne maramo biti v kaj prisiljeni. Pred nami so najlepši prazniki v letu. To pa so tudi prazniki, ko se tradicionalno veliko in dokaj nezdravo je. Obenem ti prazniki prinašajo veliko ljubezni. Zelenjavo uvrščamo med zdravo hrano, nanjo pa lahko gledamo tudi z drugega zornega kota. Že od nekdaj je znano, da nam lahko določena hrana vzbudi čute ali občutke in želje, tudi običajna zdrava zelenjava in seveda sadje nam lahko pomagata, da bo praznovanje prihoda novega leta romantično. Katera zelenjava nam vzbudi romantične občutke?
Na prvem mestu med zelenjadnicami, ki jih omenjajo v povezavi z ljubeznijo, sta dve nam manj poznani - artičoka in špargelj. Obe rastlini sta trajnici, tako da artičoke in šparglje pozimi običajno kupimo vložene ali zamrznjene.
Artičoka
Artičoko gojijo predvsem v Sredozemlju, a za lastno uporabo in z nekaj dela jo lahko pridelamo tudi v zavetnih kotičkih v notranjosti naše dežele. Artičoka je bila po svojem učinkovanju na povečanje želje po ljubezni znana že pri starih Rimljanih, zato je bila obvezna hrana na njihovih slavjih in pojedinah. Zelo priljubljena je bila tudi na francoskem dvoru. In prav ta dva naroda sta najbolj znana tudi po svojih ljubezenskih navadah.
Artičoko vzgajamo iz semena, ki ga zdaj ni več težko priskrbeti si tudi vrtičkarjem. Dokaj enostavno kali, kasneje jo prepikiramo v lončke s premerom 8 do 10 centimetrov. Setev opravimo čim bolj zgodaj, lahko že takoj po novem letu. Artičoko na prosto sadimo, ko mine nevarnost slane. Tla pred presajanjem obogatimo z domačim kompostom. Kar 15 do 20 litrov na kvadratni meter ga lahko porabimo. Pred presajanjem sadike zalijemo s pripravki, ki vsebujejo morske alge.
Po presajanju rastline prav tako zalijemo. Predvsem v notranjosti Slovenije je zelo priporočljivo, da jih obdamo s slamo ali pokošeno posušeno travo. Takšna zastirka bo obdržala tla topla in vlažna, artičoka je namreč rastlina toplega podnebja. Izvlečki morskih alg pomagajo rastlinam, tudi ko je pomlad mrzla. Z njimi lahko zalivamo ali škropimo vsak teden. Vsekakor pa je ob napovedi temperatur pod ničlo rastline treba tudi pokriti s kopreno.
Užitna so mlada, omesenela socvetja. Artičoko lahko pozimi poskušamo obdržati tako, da liste zvežemo v šop in jih obdamo s koruznico ali smrečjem. Še bolj pomembno je zaščititi koreninski sistem, tega zavarujemo s slamo, listjem ali debelo plastjo smrečja. Kljub temu je prezimitev rastline v celinskem podnebju negotova.
Špargelj
Je trajnica, ki jo lahko gojimo posod, v vsaki zemlji. Zemlja mora biti dovolj globoka, saj ima špargelj zelo močan koreninski sistem, v tleh ne sme biti veliko večjega kamenja in voda ne sme zastajati. Pozimi, kar pogosto pozabljamo, in poleti morajo biti tla odcedna in prepustna. Špargelj pridelujmo iz sadik. Te lahko vzgojimo sami. Seme posejemo v aprilu, maju, preko zime pa sadike pustimo kar na prostem. Posadimo jih šele v aprilu naslednje leto. Najbolje pa je spomladi sadike nabaviti, danes jih dobimo tudi v Sloveniji. Špargelj potrebuje tri leta, da lahko spomladi del novih poganjkov, te namreč jemo, režemo. Šele tri leta po setvi jih torej režemo prvič. Če kupimo sadike, lahko dobimo že dve- ali triletne rastline, ki jih lahko režemo že naslednje leto po sajenju.
Sadike lahko kupite v lončkih, z zemljo, te so največ dveletne, zato svetujem, da v začetku aprila poiščete sadike v obliki koreninskega sistema. Ni jih težko najti, le opazimo jih ne. Tako boste imeli že dve leti staro rastlino, zato jo že naslednje leto po sajenju lahko nekaj tednov režete.
Pri presajanju je treba biti pozoren na smer rasti korenin. Korenine se ne razvijajo v krogu okoli rastline, rastejo samo levo in desno. Zato rastlino sadimo tako, da je rast korenin usmerjena v smeri vrste, ne pa iz vrste. Tako bomo kasneje tla okoli rastlin veliko lažje obdelovali. Špargelj lahko na istem mestu pridelujemo dvajset let in več.
Za obeljeni špargelj je potrebno veliko več dela, pridelek pa vsebuje veliko manj za naše zdravje in seveda tudi ljubezensko razpoloženje koristnih in zaželenih sestavin. Zato ga raje ne osipavamo, ampak pobiramo okusne mlade poganjke. Te režemo od sredine aprila do konca junija, vendar šele tri leta po presajanju.
To je zelo pomembno, da se rastline dovolj okrepijo in nam bodo potem rodile dolga leta. Tudi špargelj je hvaležen za obilno gnojenje s hlevskim gnojem pred presajanjem. Spomladi mora biti ta dobro uležan, iz njega se ne sme več kaditi.
Domače
Katere pa so nam bolj poznane in domače vrtnine, s katerimi si bomo popestrili praznični jedilnik? Ker je večerja ob pričakovanju novega leta svečana, je zelo primerno, da se na mizi kot specialiteti znajdeta špargelj ali artičoka. Vendar ju pozimi ne moremo pobirati z lastnega vrta, a sveža zelenjava ima najmočnejši vpliv na naše zdravje in tudi ljubezensko razpoloženje.
Upam, da imate na vrtu kaj listnatega, brstičnega ohrovta ali špinače. Te vrtnine lahko zelo stimulativno vplivajo na dušo, srce in tudi kateri drug del telesa, zato naj bosta na jedilniku za praznični dan. Tudi belo in rdeče zelje, predvsem pa kislo, nam dvignejo razpoloženje za praznike. Čebule se bomo predvsem zaradi njenega vonja raje izognili, čeprav je že v davni preteklosti veljala za kot afodiziak.
Korenje
Za vse, ki bi si želeli ravno v teh dnevih zagotoviti potomstvo, bo najpomembnejša vrtnina prav gotovo rumeno ali rdeče korenje. Vsebuje zelo veliko selena, ki poleg tega, da povečuje plodnost močnejšega spola, zelo koristno učinkuje na premagovanje stresa, imunski sistem. Pravijo tudi, da je korenje dobro za vid ... Zdaj vemo, zakaj ga imajo zajci tako radi. Vendar je korenje tudi zgled odpornosti in žilavosti. Svojih koristnih sestavin nam ne prepusti zlahka. Največ jih zagotovi našemu telesu tako, da ga dobro prekuhamo in ob temu uporabimo nekaj maščobe. Tako bodo selen in druge snovi lahko prodrli skozi stene črevesja do krvnega obtoka in tam opravili koristno delo. Zelo veliko bomo naredili, če si bomo za večerjo privoščili solato iz korenja in kalčkov kapusnic, vse skupaj pa začinili z oljčnim oljem in limoninim sokom.
Izboljša razpoloženje. Foto: Sašo Bizjak
Ajda
Med zelo stimulativne rastline uvrščamo ajdo. Najbolj učinkovito je ajdino seme, vendar je zelo zdravilen tudi čaj iz posušenih delov rastline. Ajda je prav tako koristna rastlina za zeleno gnojenje na vrtu. Tla zelo obogati z organsko snovjo, izločki njenih korenin pa uničijo marsikatero seme plevela.
Kot vidite, zelenjava ni pomembna samo za zdravje, čeprav je to zdaj že drugo leto mnogim na prvem mestu. Lahko nam pomaga izboljšati praznično razpoloženje. In ker bodo tudi letos praznovanja bolj intimna, mogoče komu ti nasveti pridejo prav.
Sladka koruza pa za valentinovo
Sladka koruza je najbolj primerna za valentinovo. Še ena vrtnina, ki redko raste na vrtovih, pa je lahko zelo koristna tudi v posebne namene. Poleti si jo bomo privoščili na piknikih, na romantičnih večerjah v dvoje svežo, za valentinovo pa bo morala zadoščati globoko zamrznjena ali vložena. Ne pozabite je posejati na vrtu za naslednje leto. Seje se od sredine aprila do konca junija večkrat. Njena prednost pred sorodnico na njivah je v tem, da je zgodnejša, zrno je bolj sladko in okusno, dalj časa je v mlečni zrelosti, ki je primerna za našo prehrano. Seme lahko že leta kupimo tudi v slovenskih trgovinah. Posadimo jo lahko tudi v fižolovo žičnico.
