Damijan Toplak
Vse več turistov se ustavi na Notranjskem, in to ne le v Postojnski jami in Predjamskem gradu in ob njima, ampak tudi v Pivki v Parku vojaške zgodovine in seveda ob Cerkniškem jezeru, kamor je pot zanesla tudi nas. V destinaciji Zeleni kras, ki so jo začeli razvijati leta 2010, se trudijo, da ne le tujim gostom, ampak vse bolj tudi slovenskim predstavijo ta del kraške pokrajine, ki velja za nekoliko bolj zelenega in gozdnatega. Cerkniško ni le znano po presihajočem jezeru, za katerega domačini radi rečejo "Jezero je, jezero nej...", ampak tudi po Butalcih, čarovnicah v Slivnici in po stalnem rivalstvu med krajema Cerknica in Rakek. Tokrat so nam predstavili lokalno kulinariko.
Prespati v spalni vreči ali na drevesu
Sprva smo se ustavili v kraju Topol, ki ga nekateri imenujejo Butalski hribi. Gostila nas je Mihaela Klančar, ljubiteljica domače obrti in zdrave prehrane. Tako nam je ponudila domači polnozrnati kruh, v katerem je bil tudi kefir, pa skutni namaz s čemažem, pripravila je še namaz s štajerskim pridihom, saj mu je dodala bučno olje. Manjkala nista niti čaj iz prave lakote in klasični čaj iz lipe, šipka in bezga, kateremu je bilo za bolj sladek okus treba dodati sirup iz smrekovih vršičkov. Pri Klančarjevih še ne premorejo prenočišč, a jih načrtujejo, a ne klasičnih, ampak da lahko prespiš v spalni vreči ali pa recimo v hiški na drevesu, katero že imajo.
Da je pri družini Klančar veliko izdelkov iz lesa - tako v kuhinji in spalnici, tudi dvonadstropne stopnice so lesene -, ni presenečenje, saj je cerkniško območje z nekdanjo tovarno Brest zelo znano po lesu in lesenih izdelkih. Domačini pravijo, da je les pri njih doma. Pri Klančarjevih tudi ni bojazni, če bi na svetovnem trgu zmanjkalo kave, saj jo pripravijo iz ječmena in želoda. Mihaela Klančar običajno pripravlja ustvarjalne delavnice izdelovanja iz gline (tudi mož Bojan je grafik in slikar), na katerih udeleženci velikokrat preizkusijo njeno domačo hrano, sicer pa jo pripravi po naročilu. Na kmetiji, kjer so nedavno posadili 50 lesk, sta še kozolec in mlin, a je slednji manjši in bolj za domačo uporabo. Imajo tudi kokoške, katerim so za zimske mesece uredili posebno centralno ogrevanje.
Ko gremo po medvedovih stopinjah
Nato je sledil postanek v kraju Selšček, ki mu domačini pravijo Sevšček in je rojstna vas znanega slovenskega slikarja in ilustratorja Maksima Gasparija. Robert Kužnik se zelo trudi, da bi čim bolje predstavil delo in življenje slikarja, ki je bil dolgo časa zapostavljen, kakor na primer arhitekt Plečnik v Ljubljani. Dediči Maksima Gasparija so Kužniku zaupali, da dediščino, vključno z Gasparijevimi slikami in znamenitimi jaslicami, predstavlja naprej. Razstave Gasparijevih del so zelo redke, zadnja je bila leta 2010 na Bledu, se pa Kužnik s Slovenskim etnografskim muzejem v Ljubljani dogovarja za razstavo leta 2024.
Vas Selšček, ki je bila prvič omenjana leta 1261, sodi v pokrajino, ki se imenuje Menišija, kajti nekdaj so nad tem območjem imeli patronat menihi, in sestavlja sedmerico vasi oziroma sedmerico cerkva, slogan pa je Dežela tisočerih zvezdic. Maksim Gaspari je umrl 14. novembra 1980 pri starosti 97 let, a je v vasi Selšček živel le do desetega leta starosti, ko mu je umrla mama, oče Jakob Gaspari, po rodu Italijan, pa je kmalu zatem domačijo spravil na boben, tako da se Gaspari v rojstno vas ni imel kam vrniti. Gasparijeva slava bi v drugačnih razmerah bila danes precej večja, ko si njegovo rojstno vas vseeno ogleda 20 do 30 obiskovalcev dnevno. Pravijo, da si masovnega turizma niti ne želijo.
Tukaj je veliko pohodnih poti in leta 2005 so eno poimenovali po medvedovih stopinjah, saj je čutiti prisotnost medveda, ki rad hlača po tej kraški pokrajini. Na območju Cerkniškega jezera sta zelo priljubljena tudi kolesarstvo in vožnja s kanuji, a ker sta v tem sušnem obdobju vodostaj in obseg Cerkniškega jezera res majhna, je plovba s kanuji nemogoča. Letos je bilo sicer od jeseni pa do začetka junija jezero dobro napolnjeno z vodo, saj je bilo deževja v izobilju. Ker je Cerkniško jezero presihajoče in ima tudi požiralnike, je treba biti previden pri morebitnem plavanju v jezeru, pa tudi pozimi, ko se nekateri nekoliko nepremišljeno drsajo po njem.
Območje Cerkniškega jezera kot migracijsko območje med severom in jugom Evrope je neprecenljivo za ptice, tukaj jih živi 265 vrst. Travi, ki raste na presahnjenem jezeru, pa domačini rečejo jezerina in je primerna le za steljo, ne pa za prehrano domačih živali. V vraže okoli cerkniških čarovnic je verjel celo za tiste čase razgledani Janez Vajkard Valvasor, še danes pa kroži anekdota o dobrem jezerskem povodnem možu Jezerku, ki je vitezu šteberškemu pomagal prek jezera do mlade graščakinje karlovške, čeprav sta bila graščaka obeh gradov, očeta viteza in mlade graščakinje, smrtna sovražnika.
Mladi prevzemnik kmetije z velikimi načrti
Ustavili smo se še v vasi Laze pri Gorenjem Jezeru, kjer sta nas na Kmetiji Tdolenj sprejeli Katarina Kotnik Urbiha in njena mama. Znani so po marmeladah in likerjih, ki jih pripravljajo iz drnulij. Ponašajo se tudi s kmečkim skednjem iz leta 1746. Starinsko kaščo še uporabljajo, v njej pa shranjujejo suhomesnate izdelke in fižol. Do leta 1995 so uporabljali tudi nekdanjo žago, kjer je Katarinin stari oče vse izdelke napravil sam. Nekdaj so se preživljali tudi z ribolovom, predvsem so lovili ščuke. Letno pridelajo tri do štiri tone jabolk, in to le starih sort. Sadja seveda ne škropijo, iz njega pa pridelujejo likerje. Imajo sadna drevesa še iz časov Marije Terezije, tudi hruške, ki še zmeraj obrodijo.
Zanimiva pa je zgodba mladih prevzemnikov kmetije, Ervina in Eve Andrejčič, ki v Grahovem proizvajata mlevske izdelke (moko, zdrob, kašo, kosmiče, otrobe) pod blagovno znamko Špilarjev mlin - pri Andrejčičih so bili vedno špilarji ali glasbeniki. Njihova posebnost je, da so ekološka kmetija, torej je pridelek na kmetijstvu ne preveč prijazni kraški zemlji še toliko manjši. Od 30 hektarjev zemljišč jih je le kakšnih šest hektarjev v obdelavi in še to na več kot 60 različnih parcelah. Posajena imajo različna žita (pšenico, ajdo, rž, piro). Tridesetletni Ervin je kmetijo od danes pokojnega dedka prevzel že leta 2014, doštudiral agronomijo, danes pa tako z Evo kot Ervinovi starši ob kmetovanju hodijo še v službo. V prihodnje imajo cilj, da bi eden od mlajših ostal zgolj na kmetiji, a za zdaj se pri vseh investicijah to še ne izide. "Vedno smo zemljo obdelovali na ekološki način. Tisto, kar je zraslo, smo imeli. Imamo 20 glav govedi, a le za meso, medtem ko smo prirejo mleka opustili. Čeprav sem moški, rad pečem in kuham, zato sem si omislil mlin na kamen, ki je tradicionalno lesen in na električno energijo. Z njim pridelam ekološke mlevske izdelke. Pred kratkim smo postavili še kokošnjak z 20 grahastimi kokošmi, saj si želimo izdelovati in prodajati testenine. Dolgoročnejši načrt pa je še pekarna," ambiciozno napove Ervin Andrejčič.
Živinorejski del imajo tudi zaradi hlevskega gnoja, s čimer pognojijo njive in se s tem gredo krožno kmetijstvo. In kadar recimo ne pridelajo polnozrnate moke, otrobe namenijo živalim. S svojo kmetijsko mehanizacijo opravljajo različna kmetijska dela (košnja, žetev) tudi za druge. Medtem nas Ervin popelje do bližnje njive, posejane s piro, s čimer nam hoče dokazati, da je od njive do končnega izdelka, največ jih prodajo na cerkniški tržnici, le 200 metrov transportne poti. Kakšnih 20 ton mlevskih izdelkov pridelajo letno, kar verjetno kakšen večji slovenski mlin naredi v eni delovni izmeni. "Rajši pridelamo manj in bolj kvalitetno. Ko se klas upogne, vemo, da je pira dovolj zrela za žetev, kar bo verjetno v drugi polovici julija," pove Ervin in še doda, da ob testeninah ciljajo še na pridelavo kruha in peciva.
Pri ekološki turistični kmetiji Logar v Žerovnici pa premorejo 14 turističnih sob, ob tem pa stavijo na domačo prehrano in svojim gostom ponujajo izključno takšno. Lani so pridelali tri tone sadja, letos pa ne bodo imeli ne jabolk ne sliv. Včasih je 90 odstotkov njihovih gostov bilo iz tujine, v obdobju koronavirusa pa so tako lani kot letos prevladovali slovenski gostje. Tudi zaradi tega se na Cerkniškem želijo predstaviti čim bolj širokemu krogu ljudi iz Slovenije, da bi ti spoznali njihove lepote in tudi kulinarične dobrote.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
