Barbara Gavez Volčjak
V Sloveniji ima psa v povprečju vsako tretje gospodinjstvo, v naših domovih živi po nekaterih ocenah tudi do sto tisoč mačk, veliko jih je še prostoživečih. Kinologi in felinologi opominjajo, da so živali prav tako čuteča bitja kot ljudje in da moramo zanje skrbeti. Da se tega nekateri posamezniki ne zavedajo dovolj, pa ne nazadnje pričajo tudi prepolna zavetišča za živali po državi. "Trenutno pri nas na oddajo čaka nekaj več kot 30 psov in štiri muce, imamo pa tudi veliko mačjih mladičev, ki še niso godni za oddajo," je minulo soboto na dogodku Hišni ljubljenčki v živo povedala Maša Mesarec iz Zavetišča za živali Maribor. Dogodek je bil zanje priložnost, da javnost ozaveščajo o odgovornem lastništvu živali in morda pritegnejo interes za posvojitev živali iz zavetišča.
Predvsem na podeželju se ljudje še premalo zavedajo, da mačke niso "kmetijsko orodje za zatiranje škodljivcev", pa je dejal Boris Herman, predsednik Felinološkega društva Maribor. Treba je poskrbeti za omejevanje razmnoževanja takšnih vaških mačk, ki ne pripadajo nikomur, je še dodal sogovornik.
Odgovorno lastništvo živali seveda obsega marsikaj, ne le prehrano in osnovno nego, temveč tudi skrb za vzgojo, socializacijo, rekreacijo in zdravje živali. Nekaj več pozornosti kot mačke pri tem zahtevajo psi, saj so veliko bolj odvisni od družbe človeka, pa tudi spremljajo ga pri več dejavnostih. Zdravje psa se, prav tako kot zdravje človeka in drugih živali, začne pri pravilni prehrani, ta mora vsebovati predvsem vsa potrebna hranila, da psu zagotovi dovolj energije.
"Pri izbiri hrane je treba upoštevati, kako velika je žival, katere pasme je, koliko tehta. Glede na to skrbniki izberejo velikost briketov, se odločijo za mokro ali suho hrano, psu pa lahko po potrebi zagotovijo tudi tako imenovano varovalno hrano. Večje pasme psov lahko imajo denimo težave s sklepi in kostmi, manjšim pasmam se pogosteje nabira zobni kamen, pri dolgodlakih mačkah ali psih s prehrano poskrbimo za sijočo dlako in zdravo kožo," je pojasnila Katja Kovačič iz podjetja Royal Canin.
Poskrbeti je treba za zdravje, vzgojo, varnost
Zdrav pes z dovolj energije je lahko človekov spremljevalec na številnih poteh, je prepričan Jure Pribičevič iz Alfakana, ki skrbnikom psov svetuje pri vzgoji in socializaciji štirinožcev. "Predvsem moramo ljudi navdušiti nad tem, da si jih sploh upajo vzeti kam s sabo. Še vedno ima preveč ljudi pse doma za okras ali zaprte v pesjakih. Smisel tega, da imaš psa, je namreč v tem, da greš v naravo, da z njim uživaš. Ko je vzgojen in dobro socializiran, pa ga mogoče lahko pripelješ tudi na kakšen dogodek, saj je to zanj koristno," razlaga sogovornik. Bolj ko smo vztrajni pri vzgoji psa, več lahko počne z nami na tak način, da tudi nam in družbi ustreza. "Po eni strani je treba postaviti jasna pravila, omejitve in psa socializirati, po drugi strani pa pustiti, da psi so, kar so," je jasen Pribičevič.
Kadar vzamemo kužka s sabo na pot z avtomobilom, moramo poskrbeti, da je v avtu varen ne le on, temveč tudi vsi drugi potniki. "Pes mora biti v avtu bodisi pripet z oprsnico na zadnji klopi bodisi v transportnem boksu, ki je lahko pritrjen na zadnjem sedežu ali v prtljažniku," pojasnjuje Špela Ramovš iz podjetja Opel Slovenija, kjer si v okviru družbene odgovornosti prizadevajo ozaveščati voznike, kako pomembno je poskrbeti za varen prevoz psa.
Ob morebitni nesreči se lahko pes seveda poškoduje prav tako kot človek, zato veliko skrbnikov psov za žival sklene tudi zavarovanje. "Ker so stroški zdravljenja in na žalost tudi pogina ter odškodninski zahtevki tretjih oseb zaradi odgovornosti lahko izredno visoki, si lahko lastniki psov in mačk z zavarovanjem zagotovijo večjo finančno varnost. Zavarovanje krije vse potrebne veterinarske stroške, ki nastanejo zaradi bolezni in nezgode, in velja za vse čipirane mačke in kužke ne glede na pasmo. Vključuje rodovniške pasme, križance, mešance, tudi živali, posvojene iz zavetišča, edini pogoj je, da so čipirani," je povedala Jona Bale iz Zavarovalnice Sava.
Bi imeli za hišnega ljubljenčka dihurja?
Puhaste, mehke, zvedave živali večino dneva sicer prespijo, ko so budne, pa so lahko zelo igrive in prijazne, pojasnjuje Meta Močnik Gunde iz društva ljubiteljev dihurjev Zverinice. "Dihur je po obnašanju malo podoben mački, je precej svojeglav, uboga samo, če se mu zazdi, zna prosjačiti za hrano in zelo dobro pozna želje in navade vsakega družinskega člana," opisuje sogovornica in ljubko žival med pogovorom zvija v rokah kot kuhinjsko krpo. Najbrž je dihurju to všeč, saj se prav nič ne upira, je pa seveda že dodobra socializiran, doda Močnikova. "Z njimi je kar veliko dela, da jih lahko imamo doma, konec koncev so zveri in znajo tudi kar konkretno ugrizniti. Zato dihurji niso primerni za majhne otroke, niti za nekoga, ki se nima časa z njimi igrati. Okoli njih se mora veliko dogajati, sicer postanejo zdolgočaseni in depresivni," razlaga poznavalka. Vsakomur, ki si želi vzeti domov dihurja in ima dovolj prostora, da mu bo uredil varno in razgibano bivališče, svetuje, da se najprej poveže z nekom, ki mu bo pokazal osnove nege in vzgoje sicer nadvse prijaznih zverinic. In še nekaj: v nasprotju s splošnim prepričanjem dihurji ne smrdijo, močno smrdeč izloček analnih žlez oddajo zgolj v obrambi ali napadu.
Delovni psi za naloge, ki jih človek ne zmore tako dobro
Medtem ko si večina skrbnikov omisli kužka za družbo, pa so psi kot inteligentna in hitro učljiva bitja zelo uporabni tudi za izvajanje nalog, ki jim ljudje pogosto nismo kos. Ker je njihovo najpomembnejše čutilo voh, se zelo dobro obnesejo pri iskanju ponesrečenih, pogrešanih ali pobeglih ljudi, pa tudi mamil, eksploziva in orožja. Ostri zobje, ki jih pokaže kak nemški ovčar ali rotvajler, hitro umirijo še tako razgretega navijača ali protestnika, po drugi strani pa se večina pasem dobro obnese tudi za čustveno podporo ljudem, ki so anksiozni, depresivni in podobno. Nenazadnje pa so strokovno izurjeni psi tudi zelo dobri pomočniki in družabniki slepim in slabovidnim ter invalidom.
Psi za čustveno podporo v Sloveniji še niso uveljavljeni, zanje tudi ne obstaja uradno izobraževanje, sta povedali Urška Razingar in Tina Klepac iz zavoda Raziskovalni inštitut PES. "Za to delo so primerne čisto vse pasme, vendar mora biti pes dobro socializiran, ker spremlja skrbnika povsod, tudi tja, kamor psi sicer ne smejo, torej v javne ustanove, letala in podobno," razloži Tina Klepac.
V nasprotju z njimi so reševalni in policijski psi že dolgo del sestava civilne zaščite, vojske in policije. "So naši hišni ljubljenčki in obenem delovni psi. V bistvu so včasih kar naši gospodarji, ker je naše življenje prilagojeno njim. Ko imaš reševalnega psa, ga dejansko vsak dan uriš in pripravljaš na iskalno akcijo," pa pove Nevenka Štor, predsednica Društva vodnikov reševalnih psov Podravja. "Na vzhodnem koncu Slovenije je iskalnih akcij pet do šest na leto, na zahodnem delu jih je neprimerno več, včasih zato pokličejo na pomoč tudi nas," pravi sogovornica. Vodnikov reševalnih psov primanjkuje, usposabljanje - najprej vodnika, nato še psa - je zahtevno, pes mora biti zdravstveno in psihološko brezhiben. "Če se pojavijo težave, se moraš odločiti, ali boš imel psa samo zase ali boš z njim delal naprej," pove Štorova. Sodelovanje v iskalnih in reševalnih akcijah je v Sloveniji še vedno prostovoljno, vodniki dobijo povrnjene zgolj potne stroške, izkoristijo pa svoj dopust ali prosti čas po službi. "Pa še za to moraš imeti razumevajočega delodajalca in predvsem družino," se nasmehne sogovornica, ki si je z vključitvijo v vrste vodnikov izpolnila veliko željo.
Na dogodku so bili prisotni tudi predstavniki Slovenske vojske, saj je eden izmed zanimivih poklicev v SV tudi kinolog, ki organizira, načrtuje in izvaja naloge pri uporabi in vodenju svojega službenega psa ter skrbi za njegovo namestitev, higieno, prehrano in preventivo. Več o poklicih v Slovenski vojski pa je mimoidočim obiskovalcem predstavila višja vodnica Katja Košec Kočevar ter jih pozvala k ogledu spletne strani postanivojak.si.
Najlepša služba na svetu
Drugače je z vodniki policijskih in vojaških psov. "Ni lepše službe na svetu kot biti vodnik policijskega psa. Država ti kupi avto, psa in hrano zanj, da se lahko v službenem času igraš z njim," se pošali Zoran Brezočnik, vodnik službenega psa s Policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov Maribor. Devetletni nizozemski ovčar Thor živi z njim, saj se tako pes in vodnik bolje povežeta, pravi sogovornik. Za pse, ki ne morejo živeti pri svojih vodnikih, imajo na policijski postaji sodobne bokse, hrano jim pripravljajo v lastni kuhinji, "smo na nivoju", pravi Brezočnik. Delovnik vodnika in psa traja dvanajst ur dnevno, naslednji dan dvanajst ur ponoči, nato sta en dan prosta.
Brezočnikov Thor je namenjen za splošno uporabo, to pomeni za intervencije za iskanje ljudi, pobeglih po kaznivem dejanju, predmetov, išče tudi pogrešane, ampak takrat mora nositi nagobčnik. Intervencijski psi spremljajo vodnike tudi na dogodkih, kjer se zbere večja množica ljudi, na primer na nogometnih tekmah ali protestih. Psi za specialistično uporabo so izurjeni za iskanje eksploziva, narkotikov in orožja, obstaja pa tudi usposabljanje za iskanje trupel. "Intervencij je vedno več, sploh iskanja pogrešanih, za katere sumimo, da je šlo za samomor ali umor. S Thorom pa sodelujeva še v Frontexovem naboru za migrantsko krizo, delovala sva že v Bolgariji, Grčiji in Severni Makedoniji," našteva Zoran Brezočnik. In čeprav ima rad svoje delo, se včasih znajde tudi v težki situaciji: "Ko najdeš pogrešano osebo mrtvo, se te kar dotakne. Psi na srečo niso tako občutljivi kot mi."
Pes torej ni ne okras ne igrača, temveč čuteče in pametno bitje, ki mu je treba poleg osnovne oskrbe zagotoviti tudi čim več telesne in fizične aktivnosti, še najbolje skupaj s skrbnikom. Da mu to zagotovimo, pa je seveda naloga človeka.
Nagrade za likovno ustvarjalnost
Na dogodku so se otroci lahko udeležili tudi likovnega natečaja v okviru likovne delavnice, na kateri so ustvarjali na temo odnosa do živali. Lahko so narisali svojo najljubšo žival, svojega hišnega ljubljenčka ali svoje vtise z dogodka. Med ustvarjenimi risbicami je Večerova strokovna komisija izbrala tri najboljše, za nagrado pa prejmejo bon za kinopredstavo v Mariboxu.
