Zgodovine vseh velikih ikon se začnejo z miti. A le največje imajo takšnih legendarnih začetkov celo več. In danes najbolj znano drevo na svetu se lahko pohvali s številnimi miti. Prvi recimo pravi, da so imela drevesa poseben pomen že za stara germanska plemena, saj naj bi bila njihovi čuvaji oziroma zaščitniki. Zato so poganski kralji, zatrjujejo zapisi najpomembnejšega nemškega srednjeveškega kronista Adama Bremenskega, skandinavskim gozdovom vsako deveto leto žrtvovali devet moških.

Drugi k rojstvu kraljice božičnega blišča dodaja angleškega pridigarja, ki naj bi ga bila v 7. stoletju pot v Nemčijo pripeljala naznanjat evangelij. Da bi na najboljši način razložil enost Svete trojice, je s seboj, zaradi njene trikotne oblike, nosil belo jelko. Po tretji legendi so se šele v 12. stoletju odločili, da na strope domov obesijo na glavo obrnjena drevesa, ki so simbolizirala krščanstvo. Četrta pa priča, da so v srednjem veku v nekaterih delih Evrope ob božiču v cerkvah potekale vzgojne in poučne predstave o rajskem vrtu, del katerih naj bi bile ob figuricah Adama in Eve tudi s sadovi spoznanja dobrega in zla okrašene jelke. Jabolkom so se kasneje pridružili še drugi sadeži in plodovi, ki so jih v novejšem času zamenjale steklene barvne krogle, figurice, okraski, vrh drevesa pa je pripadel angelu ali zvezdi repatici iz zgodbe o Jezusovem rojstvu. Na sveti večer, dan pred božičem, so v opomin grešnikom dodali še zažiganje vejic hrasta, okraševanje bivališč in božičnega drevesa ter postenje.

Prvo drevesce so okrasili daleč na severu

Za pravi dom božičnega drevesca zgodovina še najbolj soglasno sprejema Rigo, glavno mesto Latvije. Zato osmerokotno ploščo na enem od mestnih trgov krasi prvo novoletno oziroma božično drevo s spremljevalnim tekstom v osmih jezikih in z letnico 1510, ki označuje njeno postavitev. Skoraj sočasno pa naj bi bil tudi začetnik reformacije, pesnik, menih in teolog Martin Luter z zvezdicami okrasil drevesce.

In čeprav je denimo strasbourški duhovnik Johann Konrad Dannerhauer v tem obredu prepoznal odvrnitev od poslušanja božje besede v cerkvi, se je v 17. stoletju krašenje preneslo v domove. Kdo bo imel lepše drevesce, večje, razkošnejše, v začetku 19. stoletja tako že tekmujejo v visokih plemiških krogih in po gradovih, od Walesa, Bavarske, Pariza, Dunaja pa vse do Moskve. Ko se za božič leta 1850 tudi v Združenih državah Amerike v časopisih pojavijo prve ilustracije britanske kraljeve družine med praznovanjem božiča ob jelki, evforija postane globalna in vse težje je verjeti, da so bili začetki te glamurozne prve dame božiča tako skromni.

V Sloveniji naj bi bili pod vplivom nemške tradicije prvo jelko okrasili šele po prvi svetovni vojni, na podeželju pa tega niso poznali vse do druge. A otroci so že pred tem na sveti večer domača ognjišča olepšali s cvetjem, zelenjem in jesenskimi plodovi. V začetku listavce in šele kasneje iglavce so krasili z jabolki, hruškami, slivami in pomarančami, nato z bonboni in piškoti, pisanimi papirnatimi verigami, okraski iz slame, koruznega ličja, s pozlačenimi orehi in lešniki ter svečami kot simbolom upanja in božanstva. Premožnejši so dodali še okraske iz lecta, steklene figurice ter zlate in srebrne niti, nekoliko kasneje vato, vosek ali bel papir, ki je predstavljal sneg.

Prva umetna drevesca niso bila iz plastike

Življenjski ciklus božičnega ali novoletnega drevesa od semena do višine dveh metrov traja nekje osem do dvanajst let, odvisno od vrste in načina gojenja. Iz semen v storžih vzgojijo mladike, pri treh do štirih letih pa jih prodajo farmam božičnih dreves. Njihov razvoj je odvisen od klime, vrste tal, načina in kakovosti gojenja. Prevladujejo jelke in smreke. Slednjih je veliko vrst in veljajo za najlepše, a hitro ostanejo brez iglic, ki so pri nekaterih zelo ostre. Iz rastlinjakov in drevesnic tudi zato najpogosteje prihajajo zakoreninjene v zemljo v loncih ali koritih, pa tudi da bi se kasneje lahko presadile v naravo. Toda visoke temperature in premalo vlažnosti v stanovanjih tako zelo vplivajo na njihovo zdravje, da jih le malo res preživi prenos na odprto.

Prva umetna drevesa so izdelali iz gosjih peres, ki so jih pobarvali na zeleno in jih kot veje lepili, sestavljali in povezovali na palice. Da bi preprečili krčenje gozdov, so se te rešitve v 19. stoletju domislili Nemci. Kako učinkoviteje in predvsem dobičkonosneje izdelati umetne replike, pa so se prva domislila podjetja, ki so se ukvarjala z izdelovanjem različnih ščetk. Nastala so drevesa iz živalske dlake, predvsem svinjskih ščetin, ki so jih kasneje zamenjala zelena plastična vlakna, vstavljena med ovito žico. Žice, oblikovane v veje, so bile različnih dolžin in vsaka vrsta je bila označena z drugo barvo, da je pri sestavljanju drevo dobilo pravo obliko. Prva so bila podobna borom z dolgimi iglicami, kasneje pa je plastične ščetine izpodrinil PVC.

Okraševanje kot vesel pozdrav

Med pomembnejšimi predprazničnimi opravili je zagotovo okraševanje pospravljenega doma. Z dekoracijo nima smisla pretiravati, kajti z manj, vendar skrbno izbranimi okraski bomo dom uredili tako, da se bomo v njem vsi prijetno počutili. Preden vstopimo v hišo ali stanovanje, se najprej ustavimo pred vhodnimi vrati. Vhod, polepšan z zelenimi vejicami in nekaj kroglami ali očarljivim venčkom, bo poskrbel za prijetno dobrodošlico vsakič, ko pridemo domov, in bo ogrel srce vsakega obiskovalca, ki potrka na naša vrata. Pred prag lahko postavimo tudi kakšno rastlino v loncu, denimo visokodebelno božje drevce (Ilex), stožčasto smrečico, pritlikavi bor ali drugo počasi rastoče drevesce, ki ga ozaljšamo z lučkami in kroglicami. Prednost drevesc, ki rastejo počasi, je v tem, da jih bomo lahko več let uporabljali za zunanji, nekatera pa celo za notranji praznični okras. Presaditi jih bo treba lw vsakih nekaj let, ko pa se nam bodo zdela že prevelika, jih lahko posadimo na okrasno gredo. Vsekakor pa drevesc ne smemo pozabiti zaliti, zlasti če so postavljena na sončno lego.

Miza - praznično prizorišče

Za praznike se prav gotovo spodobi, da je miza pogrnjena drugače kot druge dni v letu. Zato razgrnimo praznični prt, če pa takšnega nimamo, bo dober tudi bel prt, ki ga lahko popestrimo z namiznimi seti in prazničnimi servietami, ki jih lahko zvežemo s pentljico in zeleno vejico. Med barvami so po tradiciji v času božičnih praznikov v ospredju rdeča, zelena, bela in tudi zlata barva. Vsekakor je najboljše, da pogrinjek uskladimo s smrečico in barvami okraskov na njej. Tako naj bodo prt, namizna dekoracija pa tudi drugi dodatki na mizi - od aranžmaja, serviet, svečk in še kakšnih malenkosti - usklajeni.

Kitenja drevesa se lotite strateško

Nekateri prisegajo na enostavno eleganco in minimalizem, drugi uživajo v barvitosti ter številnem okrasju. Ne glede na okus, pa bo okraševanje božičnega drevesca zabavnejše, rezultat pa izjemen, če boste upoštevali nekaj preprostih pravil. Nikakor ni treba, da prevladujeta rdeča in zlata barva. A če si želite, da je videti urejeno, izberite dve, največ tri komplementarne barve. Uprite se skušnjavi, da na drevesce obesite okraske, ki povsem odstopajo od celote samo zato, ker se vam zdijo ljubki.

Bodite praktični

Naj vas pri barantanju ne zavede strašno ugodna cena, ki vam jo ponuja prodajalec, če odpeljete največje drevo. Z metri namreč narašča verjetnost, da bo previsoko za stanovanje ali da med krasitvijo ne dosežemo vrha. Najboljša izbira je nekoliko višje od naše iztegnjene roke.

Začnite pri vrhu

Čeprav naj bi po tradiciji krašenje zaključili s postavitvijo zvezde, angela ali največjega okraska na vrh jelke, roko na srce, to ni prav praktično. Kaj rado se namreč zgodi, da med stegovanjem čez polne veje na tla zgrmi najlepši okrasek ali celo zlomimo vejo.

Čas je za lučke

Po srčkih, angelih, zvezdah in pentljah sledijo metri lučk. Najprej preverite, ali vsa svetila gorijo, in si prihranite dvojno delo ob ponovnem snemanju, pa tudi lomljenje vejic in odpadanje okraskov. Za eleganten in preprost videz so primernejše prozorne ali bele lučke, ki ne utripajo. Če vas malo božičnega barvitosti vendarle mika, s pisanimi ovijte le steblo, v vsakem primeru pa od vrha do tal. Številna manjša svetila so lepša od večjih, ob njihovem nakupu pa definitivno ne varčujte. Priporočilo strokovnjakov je: za drevesce v velikosti 30 centimetrov potrebujete tudi do 100 lučk, če želite pričarati razkošje.

Perlice, vrvice, bel ali srebrn prah - tudi s temi, kot pri lučkah, začnite pri vrhu. Najlepše bodo videti, če jih potisnete nekoliko bolj v notranjost, med veje. Najslabše je seveda, če jih postavite tja, kjer jih sploh ne vidite.

Dekoracija poslovnih prostorov

Pri dekoraciji v podjetjih je treba paziti na značilnosti prostora in naravo dela v posameznem podjetju - v zdraviliščih, denimo, bo najbolje uporabiti bolj diskretne barve, v kakšnem živahnem lokalu ali kazinu pa naj bodo barve vsekakor igrive in žareče, s primerno razsvetljavo pa lahko dodatno poudarimo lepoto sijočih okraskov. Pri krasitvi je treba slediti trendom, vendar ne za vsako ceno. Če se trendovske barve in oblike ne skladajo s prostorom, je najbolje uporabiti klasične božične barve, torej rdečo, zlato, srebrno. V velikih poslovnih prostorih je treba paziti, da so okraski dovolj veliki, majhni predmeti namreč na lepem postanejo neopazni.