Denis Bende Živčec
Pop ikona in seks bomba Marilyn Monroe je prepevala "diamanti so dekletov najboljši prijatelj". Kar niti ne preseneča, saj ta dragoceni kamen velja za kralja med dragulji. Noben dragulj nima tako sijočega leska kot diamant. Je tudi najtrši med vsemi minerali. Na svetu obstaja kar štiri tisoč mineralov in le sto petdeset jih uporabljamo kot drage kamne oziroma za okras v draguljarstvu. Dragulji so nekdaj krasili mogočne in bogate, danes pa so postali uresničeni sen marsikoga.
V naravi najdemo kamne skoraj vsepovsod. Z njihovim iskanjem se ukvarja milijone ljudi po svetu in številne rudarske družine, saj je to vir njihovega preživetja. Primarna nahajališča so tista, kjer kamne najdemo v kamnini, v kateri so nastali na površini Zemlje ali blizu nje. Zato se moramo do njih dokopati. Za vrsto rudarjenja se odločimo glede na geološko sestavo tal in globino, kjer se kamni skrivajo. V Avstraliji, kjer kopljejo opale, pogosto naredijo vertikalni jašek do nivoja, nato sledijo temu horizontu in poizkušajo srečo z iskanjem. Sekundarna nahajališča so peski rek in morja, kjer kamni ležijo zunaj kamnine, v kateri so nastali, torej na sekundarnem mestu. Tak primer so znana nahajališča ob morskih obalah v Zahodni Afriki ter ob rekah Brazilije in Azije. Nahajališča draguljev so tudi v gorah, danes so še posebno znane afganistanske gore, pa tudi nam bližnje Alpe.
Nahajališča diamantov so tudi do več kot sto kilometrov globoko pod Zemljo. Da pridejo na površje, potrebujejo posrednika. To je tako imenovana kimberlitna magma, ki s podzemno erupcijo izbruhne na plano. Najpomembnejše zgodovinsko najdišče diamantov je bilo v Indiji, kjer so jih poznali že pred več kot 2000 leti. In vse do osemnajstega stoletja jih niso našli nikjer drugod. Šele okoli leta 1725 so diamante zasledili v Braziliji in kasneje v Južni Afriki. Danes jih največ izkopljejo v Avstraliji.
Najbolj dragocene še vedno brusijo ročno
Lepoto draguljev v njenem značilnem sijaju poudarimo z brušenjem, poliranjem in oblikovanjem v različne oblike. Skozi tisočletja so se tehnike obdelave kamna spreminjale. Na začetku so kamen le klesali, potem so ga začeli gravirati. Ko so našli jantar, so vanj vgravirali školjke. V rimski dobi so dragocene reliefne kamne uporabljali za pečatnike. Z njimi (tako imenovanimi gemami) se je lastnik podpisal.
Iznajdba diamantne žage v devetnajstem stoletju je pomenila pravo revolucijo v izkoristku kamnov. Iz oktaedrskega kristala diamanta so lahko namesto enega zbrusili kar dva dragulja. Prej to ni bilo možno. Leto 1926 pomeni prelomnico v oblikovanju diamanta. Takrat je diamant dobil obliko, imenovano briljantni brus, ki je še danes osnovna. Ta je v osnovi okrogla, na zgornjem delu ima 32, na spodnjem pa 24 drobnih ploskvic, faset, poleg pa je še največja oziroma osrednja ploskev, miza, ki je okno v dragulj. Na spodnjem delu se lahko briljantni brus zaključi z zelo majhno ploskvico kaleto. Poleg okroglega briljantnega brusa so tudi ovalni, solzasti in drugih oblik, lahko pa imajo še dodatne fasete, ki dragulj še dodatno oplemenitijo.
Danes kamne brusijo tudi lasersko. Najprej dragulj računalniško natančno pregledajo v 3D-formatu. Natančno oko brusilca je pozorno na razne razpoke in primesi v kamnu. Študij brusa pri dragocenejših in zahtevnih diamantih lahko traja tudi več mesecev, zbrusi pa se ga lahko v enem samem dnevu. A najbolj dragocene kamne še vedno brusijo ročno, kajti ti imajo v različnih plasteh različno trdoto, kar brusilec lahko kontrolira, laser pa ne.
Pet ključnih C-jev
Cena draguljev je odvisna od raznih dejavnikov. Gre za pet velikih C-jev. Prvi je teža. En karat (carat) je 0,2 grama. Težji ko je dragulj, dražji je. Naslednja pomembna značilnost in očesu najprej opazna je barva (colour). Tretje merilo je čistost (clarity). Pojem čistosti se nanaša na zunanje znake in predvsem vključke. To so primesi v kamnu, ki so lahko v trdnem, plinastem ali tekočem stanju. Glede na vključke sklepamo, v katerih razmerah in času je kamen nastal. Četrti C je brus (cut). Ta je pogosto zanemarjen. Če je kamen lažji in ustrezno brušen, je mnogo vrednejši, kot če bi bil težji in nepravilno brušen, saj s pravilnim načinom brušenja dosežemo, da zasije v svojem značilnem sijaju. Peti C je redkost (curiosity) kamna.
Dragulji so večni. Vendar to ne velja, če ljubitelj za njih ne bo lepo skrbel. Del osnovne nege dragocenih kamnov je, da jih ne nastavljamo soncu, ker lahko izgubijo barvo. Tak primer sta opal in akvamarin. Če se lotimo pomivanja posode, drag nakit snamemo. Pri nošenju biserov previdno s kapljicami parfuma, ker ta kombinacija pri občutljivih biserih povzroči izgubo značilnega sijaja.
Najbolj iskana različica slovenskega zoisita je v Afriki
V začetku devetnajstega stoletja je baron in mecen slovenskih razsvetljencev Sigmund (Žiga) Zois evropskim mineralogom posredoval nov mineral. Njemu v čast so ga imenovali zoisit. Je mineral, ki ga najdemo v metamorfnih kamninah. Velika večina kristalov zoisita je belih ali sivih. Najdemo jih na raznih mestih na Pohorju. Lahko so tudi obarvani in kot taki primerni za uporabo v draguljarstvu. Rožnati različek zoisita s primesjo mangana so odkrili na Norveškem, imenujejo ga thulit. Najbolj iskan in zaželen pa je vijoličasto modri draguljarski različek s steklastim sijajem. Leta 1967 so ga odkrili v Tanzaniji in nosi ime tanzanit.
V Bocvani našli enega največjih diamantov na svetu
V Bocvani so avgusta letos našli enega največjih diamantov na svetu doslej. Gre za neobdelan 2492-karatni dragi kamen, je sporočilo kanadsko rudarsko podjetje, ki je dragulj odkrilo. Našli so ga v rudniku diamantov Karowe na severovzhodu Bocvane, približno 430 kilometrov od glavnega mesta Gaborone. Njegove vrednosti ali kakovosti niso navedli. Gre za enega največjih neobdelanih diamantov, ki so jih kdaj koli našli. Odkrili so ga z uporabo rentgenske tehnologije. "Navdušeni smo nad najdbo tega izjemnega 2492-karatnega diamanta," je poudaril predsednik in izvršni direktor družbe Lucara Diamond Corp William Lamb. Dragoceno najdbo si je ogledal tudi predsednik Bocvane Mokgweetsi Masisi.
Bocvana je ena največjih svetovnih proizvajalk diamantov, ki so njen glavni vir dohodka. Pred najnovejšo najdbo je bil največji diamant iz te države na jugu Afrike 1758-karatni dragi kamen, ki ga je leta 2019 izkopala družba Lucara in ga poimenovala Sewelo. Za največji diamant draguljarske kakovosti, kar so jih kdaj koli našli, velja 3016,75-karatni diamant Cullinan, ki so ga odkrili leta 1905 v Južni Afriki.
