Fukič in fakič*

Ko se stari zgražamo nad našo mladino, češ nikoli več ne bo lepo, kot nam je nekdaj bilo, pozabljamo vsaj na dvoje: ko si mlad, te zjutraj ne boli glava od razmišljanja, na katero nogo je vstal tvoj šefi; in starejši smo vzor mlajšim, torej je z mladimi narobe ravno toliko, kot ni v redu z nami. Nogomet je nazoren primer, kjer otroci zvesto sledijo starejšim vzornikom. Branje aprilskega zapisnika disciplinskega sodnika ptujske medobčinske nogometne zveze je podobno napeti kriminalni seriji, ko komaj čakaš na novo nadaljevanje (naslednji prvenstveni krog). Vsi - kadeti, mladina, člani, veterani - pretiravajo v borbenosti. Začnimo v prijateljskih tonih (med člani): "Igralec Bukovcev je bil izključen zaradi udarjanja žoge po pisku, pri tem je nehote zadel sodnika." Nadaljujmo (s člani) bolj udarno: "Igralec Slovenje vasi je bil izključen zaradi fizičnega kontakta s sodnikom. Omenjeni je nešportno odreagiral po prekršku nad njim in tega nasprotnika odrinil od sebe. Ko je sodnik nameraval pokazati rumeni kartoni igralcema, ga je omenjeni igralec v afektu rahlo prijel za roko (da bi preprečil podelitev kartona)." Huh, sodnika je pobožal bolj nežno od zapestja svoje ljubice. Nežnosti ni (niti pri mladincih) nikoli preveč: "Igralec Leskovca je bil izključen zaradi fizičnega kontakta s sodnikom, nešportno je odreagiral po dosojenem prekršku za nasprotno ekipo. Pritekel je do sodnika in ga v afektu s prsi (na rahlo) v prsi odrinil od sebe."