Hagija Sofija ali preplet religij na stičišču celin: Pod Erdoganom je sodišče končno klonilo

Ena največjih znamenitosti Istanbula, mesta na stičišču dveh celin, je Hagija Sofija, do pred kratkim najbolj izvirni muzej v mestu in eden redkih kompleksov na svetu, kjer sta se hkrati prepletali dve religiji - islam in krščanstvo. Te simbioze bo zdaj konec, po odločitvi turškega vrhovnega upravnega sodišča, ki je prisluhnilo predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, bo Hagija Sofija znova mošeja, prostor za muslimanske molitve. Odločitev je sprožila številne kritike po svetu, predvsem v krščanskem delu, tako katoliškem kot pravoslavnem, obžalovanje je izrazila tudi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Hagija Sofija je namreč na Unescovem seznamu kulturne dediščine. A ne glede na vse ostaja Hagija Sofija eden tistih monumentalnih spomenikov zgodovine, ki mu je uspelo preživeti do 21. stoletja in hkrati ne izgubiti nekdanje veličine in energije, ki jo izžareva.

Krščanska cerkev

Hagija Sofija oziroma cerkev svete božje modrosti stoji v evropskem delu Istanbula ob Bosporskem kanalu, na trgu Saltanahmed v starem mestnem okrožju, imenovanem Fatihin, obrnjena pa je proti azijskemu delu mesta. Na kraju, kjer stoji, sta bili že prej zgrajeni dve cerkvi, ki pa sta stali le nekaj desetletij, saj sta obe pogoreli. Na pogorišču je dal bizantinski cesar Justinijan leta 532 zgraditi novo, veličastno baziliko. To je bil čas po razdelitvi velikanske rimske države na zahodni, latinski del s prestolnico v Rimu in vzhodni, pretežno grški oziroma bizantinski del s prestolnico v Bizancu ali Konstantinoplu, kot se je mesto takrat imenovalo. Medtem ko so zahodni del rimskega cesarstva ogrožali in uničevali vdori germanskih plemen, je vzhodni del doživljal največji razcvet. Prav cesar Justinijan je bizantinski državi, ki je že obsegala ves Bližnji vzhod, Balkan in današnjo Turčijo, z osvajanji pripojil še Italijo, južno Španijo, severno Afriko, Dalmacijo, Istro in tudi današnjo slovensko obalo. Iz vojnega plena je financiral gradnjo tedaj največje stavbe na svetu, ki je bila končana v zgolj petih letih, posvečena je bila leta 537. Pri gradnji je sodelovalo več kot deset tisoč ljudi, gradnjo pa je nadziral sam cesar.

Muslimanska mošeja

Na prvi preizkušnji sta bili nova katedrala in Justinijanova država že štiri leta kasneje. Takrat je namreč v Sredozemlju izbruhnila prva večja epidemija kuge, v Konstantinoplu je umrla petina prebivalstva. A cerkev, največji arhitekturni dosežek pozne antike in prvo umetniško delo bizantinske arhitekture, je preživela ne samo kuge, ampak tudi potrese in požare, v katerih je bila večkrat poškodovana, a so jo vedno skrbno obnovili. Bila je največja cerkev vzhodnorimskega imperija, v njej so kronali vzhodnorimske cesarje, vse do izgradnje katedrale v Sevilli tisoč let pozneje je bila tudi največja krščanska cerkev na svetu. Skoraj 700 let je bila bizantinska krščanska stolnica, nato kratek čas katoliška stolnica (leta 1204 so križarji napadli Konstantinopel in med kratkim vladanjem mestu uničili veliko umetnin v cerkvi, nekatere pa so poslali v Benetke) in zatem dve stoletji grška pravoslavna stolnica, vse do leta 1453, ko je v roke muslimanov, ki so osvojili večji del nekdanjega vzhodnorimskega cesarstva, padel tudi Konstantinopel. Sultan Mehmed II., imenovan Osvajalec, je bil nad cerkvijo svete božje modrosti tako očaran, da je ni porušil kot večino drugih krščanskih cerkva, ampak jo je ukazal spremeniti v mošejo. Dobila je ime Ayasofya in postala najpomembnejša mošeja Osmanskega cesarstva.
Za potrebe mošeje so dogradili štiri minarete za klic k molitvi, eden je zgrajen iz rdeče opeke, drugi trije pa iz belega marmorja. Najvišja minareta sta delo Sinana, enega najbolj znamenitih arhitektov tistega časa. Notranjost zgradbe so dopolnili mihrab (muslimanska vrsta oltarja), sultanova loža in marmorni minbar (prižnica v mošeji). Bizantinske mozaike in freske ter druge krščanske podobe so muslimani, katerih vera prepoveduje kakršnokoli upodabljanje ljudi in živali, prekrili z ometom, s tem pa, nehote, omogočili, da so se ohranili vse do danes.

Muzej dveh religij

S svojo obliko je bila Hagija Sofija tudi model za številne druge mošeje, do izgradnje Modre mošeje je bila glavna mošeja Istanbula. V tej funkciji je ostala 481 let, do leta 1934, ko jo je Mustafa Kemal Atatürk, oče sodobne Turčije, s predsedniškim dekretom spremenil v muzej. Dobila je status spomenika bizantinske arhitekture in postala simbol sobivanja dveh velikih religij. Takrat so ponovno odkrili in restavrirali freske in mozaike, ki prikazujejo Kristusa, devico Marijo, Janeza Krstnika in cesarja Justinijana. Takratne in kasnejše raziskave in arheološka izkopavanja so prispevali vedno nova odkritja, tako menda vsakič v stavbi odkrijejo še kakšna nova vrata. Trenutno jih je 361, sto je prekritih z različnimi simboli. V prvotni različici je bilo v cerkvi tudi 214 oken, sčasoma pa jih je zaradi prizidav dodatnih zgradb ostalo le še 181. Pod pritličnim delom strukture so bili odkriti podzemni prehodi, ki jih je preplavila podzemna voda. Med eno od raziskav takšnih predorov so znanstveniki našli skrivni prehod, ki vodi od katedrale do druge znamenite znamenitosti Istanbula - palače Topkapi. Ena najlepših zgradb na svetu, imenovana tudi osmo čudo sveta, je bila desetletja ena največjih turističnih znamenitosti Istanbula.

In spet mošeja

Prizadevanja, da bi Hagiji Sofiji vrnili status mošeje, niso nova, v zadnjih dveh desetletjih so to večkrat zahtevale številne organizacije, ki se ukvarjajo z zgodovinsko dediščino, in skupnosti vernikov, ki so v prepovedi opravljanja verske službe v prostorih Hagije Sofije videle kršitev verske svobode. Toda turško sodišče je do pred kratkim ostajalo neomajno in takšne zahtevke vztrajno zavračalo. Pod Erdoganom pa je končno le klonilo in razveljavilo odločitev vlade Mustafe Kemala Atatürka iz leta 1934 ter odločilo, da lahko Hagijo Sofijo znova odprejo za muslimanske molitve.
Sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, so pojasnili, da je Hagija Sofija last fundacije, ki jo je ustanovil otomanski sultan Mehmed II. Zgradba je bila leta 1543 registrirana kot mošeja, česar ni mogoče spremeniti, je odločilo sodišče. "Pravno je nemogoče, da bi bila Hagija Sofija uporabljena za druge namene kot za mošejo. Sodišče je le popravilo napačno odločitev izpred 86 let," so dodali. Predsednik Erdogan je kmalu po odločitvi sodišča v nagovoru narodu sporočil, da bo prva muslimanska molitev v Hagiji Sofiji prihodnji petek, 24. julija. Dodal pa je, da bodo vrata Hagije Sofije "tako kot vse naše mošeje odprta za domačine in tujce, za muslimane in nemuslimane". Napovedal je, da bo vstop v Hagijo Sofijo brezplačen za obiskovalce vseh ver, vse pa je pozval, naj spoštujejo odločitev o spremembi v mošejo. Mošeja bo še naprej odprta tudi za turiste, a le v času, ko ne bo muslimanskih molitev. Molitve bodo v Hagiji Sofiji potekale petkrat na dan, vsaka naj bi trajala okoli 15 minut. Trenutno je prva molitev okoli 5. ure po krajevnem času, zadnja okoli 23. ure, pozimi pa so zadnje molitve prej.
Turške verske oblasti so ta teden sporočile, da bodo v mošeji ostali tudi krščanske ikone, simboli in mozaiki, le da jih bodo zakrili z zavesami ali zatemnili.