Herman Potočnik Noordung: Zakaj smo tu, kam gremo, kakšna je narava neskončnosti?

22. decembra je minilo 130 let od rojstva Hermana Potočnika Noordunga, pionirja astronavtike in vesoljske arhitekture. Rodil se je v Pulju slovenskim staršem in se po smrti očeta z mamo, bratoma in sestro preselil v Maribor. Stanovali so v takrat novi palači na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Mladenič je nadaljeval šolanje v avstroogrski vojaški šoli na Dunaju in doštudiral na tehnični vojaški akademiji. Herman Potočnik je bil inženirski poročnik, strokovnjak za mostove in železniške gradnje, tudi na soški fronti. Ko se je leta 1919 upokojil s stotniškim činom, se je posvetil strojništvu in elektrotehniki, kar ga je vodilo do raketne tehnike, zadnja leta svojega življenja pa se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Njegova knjiga z naslovom Problem vožnje po vesolju je izšla v Berlinu leta 1929 in je v svetovnem merilu prepoznana kot eno izmed prvih del, ki so pravilno predvidela številne aspekte vesoljskih tehnologij, razvitih v naslednjih desetletjih. To je bila tudi njegova edina knjiga, a ostala je med temeljnimi deli prve generacije raziskovalcev vesolja. V njej je opisal načrt za preboj v vesolje in ureditev stalne vesoljske postaje z namenom opazovanja Zemlje. Ob izidu je bila delno prevedena v angleščino, v ruščino pa šest let kasneje. V Berlinu so imeli za njegove zamisli veliko več posluha, medtem ko so dunajski inženirji ocenili njegovo delo za bujno domišljijo.

Otroštvo v Vitanju

V Vitanju, kjer je mladi Herman preživljal otroštvo pri starih starših, so sto dvajset let po njegovem rojstvu odprli Kulturno središče vesoljskih tehnologij (Ksevt). Nastalo je na pobudo umetnikov Mihe Turšiča in Dragana Živadinova. Od prestrukturiranja leta 2017 Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga nastopa kot javni zavod, ki sta ga soustanovila ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Občina Vitanje. Danes Center Noordung vabi na odkrivanje skrivnosti vesolja z virtualno resničnostjo. Na ogled je šest stalnih razstav na temo vesoljskih tehnologij in človeških dosežkov v vesolju s prepletanjem umetnosti in najnovejših tehnologij.

Dominik Kobold, direktor Centra Noordung, pravi, da je Herman Potočnik še vedno ambasador slovenskega vesoljskega sektorja, saj so njegove ideje še žive. Konec koncev je svoj model predstavil, kar enainštirideset let preden je bil prvi človek na Luni, in trideset let prej, preden je prvi človek poletel v vesolje. Veliko njegovih idej je bilo v desetletjih po njegovi smrti uresničenih, veliko pa je takih, ki se še niso uresničile. Vsi v centru, to izjemno multidisciplinarno institucijo, ki povezuje znanstveni, gospodarski in kulturno-umetniški vidik na področju vesolja, so še danes ambasadorji Potočnikovih dosežkov.

Sporočila za Zemljo

Na njegov rojstni dan so pripravili večmedijski dogodek Sporočila za Zemljo, s katerim so obeležili 130. obletnico rojstva raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike. Spektakel, ki ga je bilo mogoče spremljati tudi po televiziji, je bil zasnovan kot vesoljsko popotovanje, odsev avdiovizualne sinergije in je z nastopom priznanih umetnikov gledalcem približal Noordungovo vizionarstvo. Videli smo notranji monolog sodobnega človeka ob pogledu na nočno nebo, ki še vedno pretrese s svojo razsežnostjo.

"Nevsiljivo se nam postavljajo vprašanja, ki še nimajo dokončnega odgovora: Zakaj smo tu, kam gremo, kakšen je smisel življenja? Hkrati nam znanost, tehnika, tehnologija, astronomija, biologija na eni strani ter filozofija, antropologija, religiologija na drugi ponujajo zanimive odgovore. Toda kakšna je narava neskončnosti?" Vprašanja, ki so jih na dogodku, zasnovanem po knjigi Problem vožnje po vesolju po scenariju Dušana Šarotarja in v režiji Svetlane Dramlić, pred gledalca postavljali igralca Petja Labovič in Liza Marijina, mednarodno uveljavljena sopranistka Sabina Cvilak ter številni sodobni avdiovizualni umetniki in tudi otroški pevski zbor Osnovne šole Vitanje.