So jajca zdravju koristna ali škodljiva? Ameriške prehranske smernice 2015–2020 jih navajajo kot priporočen vir beljakovin, bogat s hranili, po drugi strani pa je bila prejšnji mesec v medicinski reviji Jama objavljena raziskava, ki je dvignila precej prahu, saj so njeni avtorji poročali o povezavi med uživanjem jajc in povečanim tveganjem za bolezni srca in prezgodnjo smrt.
Zmerno uživanje jajc sicer lahko blagodejno vpliva na srce, obenem pa najnovejše znanstvene analize kažejo, da prevelike količine povečujejo tveganje za srčne bolezni. Raziskovalci so težave odkrili pri ljudeh, ki so na teden zaužili dodatna tri ali štiri jajca oziroma 300 miligramov holesterola na dan. Nekatere prejšnje študije so medtem pokazale, da se verjetnost srčnih obolenj zmanjša pri ljudeh, ki pojedo do eno jajce na dan.
V šestdesetih je odmeval slogan Kokoš v vsak lonec
Gen za več sto kokošjih jajc
Najstarejše znane fosilne ostanke kokoši podobnih živali po navedbah muzeja Smithsonian izvirajo iz leta 5400 pred našim štetjem, odkrili pa so jih v jugovzhodni Aziji. Primerjava genetskega zapisa je potrdila, da so današnje domače kokoši potomke več vrst ptičev, med drugim rdeče pragozdne kokoši. Samci te vrste imajo na nogah ostroge, zaradi katerih so jih ljudje radi uporabljali za petelinje borbe. Udomačene kokoši, kot jih poznamo danes, lahko zaradi gena, odgovornega za razmnoževanje, znesejo tudi po več sto jajc na leto, s svetovnimi trgovinskimi potmi pa so se pred približno tri tisoč leti razširile po vsem svetu.
Naslov z začetka 20. stoletja: Proizvodnja jajc odslej varnejša.
Stallone pije surova jajca
Naslov iz leta 1976: Filmski boksar uživa surova jajca.
Rocky Balboa, hollywoodski boksar, ki ga je upodobil igralec Sylvester Stallone, v slavnem prizoru v istoimenski filmski uspešnici spije kozarec surovih jajc. Toda raziskave so pokazale, da naše telo veliko lažje absorbira beljakovine iz kuhanih jajc, saj je biološka razpoložljivost veliko višja v kuhanih (91 odstotkov) kot v surovih (51 odstotkov). Uživanje surovih jajc je lahko tudi nevarno, saj poveča verjetnost okužbe s salmonelo, lahko pa celo privede do pomanjkanja biotina, vitamina, ki ga naše telo potrebuje za zdravo kožo, lase in nohte. Biotin se namreč veže na v jajcih prisotni encim avidin, ki se s toplotno obdelavo delno uniči. Rocky bi sicer moral spiti veliko jajc, preden bi razvil pomanjkanje biotina.
Naslov iz leta 1984: Nesrečni zajtrk.
Med mitom in resničnostjo
Polemiko povzroči dejstvo, da so rumenjaki bogat vir holesterola.
Današnja kokoš je potomka več vrst kokoši.
Boksarju Rockyju pitje surovih jajc ni moglo škodovati.
Ugotovili so tudi, da ni statistično pomembne povezave med porabo jajc in nastankom srčnih bolezni.
Počakajmo naslednjo metaanalizo, ki bo morda zadevo postavila na glavo.
S po tremi jajci do najstarejše na svetu
Italijanka Emma Morano je bila do svoje smrti pred dvema letoma, pri 117 letih, uradno najstarejši človek na svetu. K visoki starosti so zagotovo nekaj prispevali dobri geni (njena mati je dosegla 91 let, dve sestri pa sta dočakali stoti rojstni dan), a Moranova je svoje zdravje vsaj delno pripisovala jajcem. Vsak dan je namreč pojedla kar tri, od tega je dve zaužila surovi. Njen zdravnik je kljub temu dejal, da ni imela previsokega holesterola.
Naslov iz leta 2018: Jajce na dan prežene zdravnika stran.
V raziskavi, v kateri je sodelovalo več kot 400 tisoč odraslih Kitajcev, so strokovnjaki odkrili povezavo med dnevnim uživanjem jajc in 18-odstotnim zmanjšanjem tveganja za smrt zaradi bolezni srca in ožilja. Njeni avtorji pri tem opozarjajo, da se zaradi edinstvenih prehranskih in življenjskih navad Kitajcev njihove ugotovitve ne morejo kar posploševati. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so bolezni srca sicer vodilni vzrok smrti tako na Kitajskem kot v svetovnem merilu.
Končni rezultat razvoja, udomačitve in preučevanja kokoši ter jajc lahko danes vidimo na naših krožnikih. Najnovejši znanstveni izsledki resda kažejo, da pretirano uživanje jajc poveča verjetnost srčno-žilnih bolezni, toda ne pozabite, da imajo pri tem pomembno vlogo tudi vrsta holesterola, genetika in življenjski slog. Sedaj pa počakajmo, kaj bo pokazala naslednja raziskava. (CNN)
