Ob tolikšni izbiri sadja, zelenjave, žitaric in stročnic zdrava prehrana ne more biti dolgočasna.
Namesto novoletnih zaobljub o korenitih spremembah v prehrani, ki se jim običajno zavežemo siti od vseh mogočih decembrskih dobrot, pa potem sredi januarja večinoma pozabimo nanje, si raje poglejmo, kaj vse nekateri strokovnjaki napovedujejo o prehranjevalnih navadah, po katerih naj bi se ravnali v letu 2022. Morda bo branje o tem pripomoglo k temu, da kakšno razvado ali slabo navado opustimo, ni nujno, da že januarja, lahko tudi kasneje. Počasne, postopne spremembe so dolgoročno najbolj primerne, kar za prehrano velja še prav posebej.
Ne glede na vse mogoče diete še vedno velja, da najbolj šteje zmernost, da se ničemur ni nujno treba odreči, morda le kaj spremeniti. In nekaj napotkov, kako popestriti naše prehranjevalne navade, se je na spletnih portalih že znašlo (Waitrose, Food and Wine na primer). In nekateri trendi so skupni vsem - priporočila pravijo, da je treba jesti še več sezonske in lokalno pridelane hrane, v prehrani naj prevladujeta sadje in zelenjava, veliko naj bo stročnic in žitaric, a tudi mesu se ni treba povsem odreči. Le rdečega mesa, torej govedine in junetine, si privoščimo manj, kot smo vajeni, saj bomo tako pripomogli tudi k ohranjanju ozračja, zato pa jejmo več rib in perutnine. Trendi namreč kažejo, da je vse več ljudi vegetarijancev in veganov, v porastu pa je tudi fleksitarijanstvo - uživanje hrane pretežno rastlinskega izvora, a z občasnim uživanjem mesa, jajc in mlečnih izdelkov. Torej način, da se v prehrani ničemur ne odpovemo, le razmerja med posameznimi živili zastavimo tako, da bo naše počutje boljše, da bomo obenem ohranjali zdravo okolje in istočasno tudi manj porabili za hrano. Trajnostni način torej, kar pomeni tudi manj uživanja procesirane, industrijsko obdelane hrane. Ker ta vsebuje veliko soli in sladkorja ter raznih dodatkov, tako in tako ni najbolj zdrava.
Ribe z zelenjavo so dobitna kombinacija
Ena od redkih izjem glede konzervirane hrane so ribe, sploh sardine. Velja namreč, da so ribe edino živilo, ki s konzerviranjem ne izgubi na vrednosti. Privoščimo si jih torej, lahko tudi brez olja, v katerem jih najdemo v konzervi, in če med tednom pojemo kakšno ribo še za kosilo, si prihranimo precejšen strošek za prehranski dodatek v obliki raznih tablet in kapsul, ki naj bi nadomeščale zdravo maščobo iz rib. Če ribe kombiniramo z zelenjavo, imamo kombinacijo, ki bo našemu telesu še kako koristila.
Ribe, perutnina, rdeče meso - ničemur se ni treba odreči, le rdeče meso naj bo manjkrat na krožniku kot ribe in perutnina.
V tem letu naj bi še posebno velik pomen dali zajtrku. Raziskave so pokazale, da so ljudje v času pandemije, ko so veliko delali od doma, več pozornosti posvetili zajtrku. Ker niso hiteli v službo, je bilo dovolj časa za dober zajtrk. Izkazalo se je, da so v Veliki Britaniji ljudje za zajtrk pojedli veliko več jajc in šunke ter pekovskega peciva kot v časih, ko ni bilo karantene. Prehranski strokovnjaki pravijo, da naj se ta trend kar nadaljuje, dober zajtrk je pomemben za uspešen začetek dneva. Naslednje, kar naj bi prehransko zaznamovalo leto 2022, so okusi Bližnjega vzhoda oziroma vzhodnomediteranskih držav (Libanon, Turčija, Sirija, Izrael, Palestina, Jordanija) in okusi Japonske. Pa ne le suši, ampak tudi japonski načini pripravljanja mesa in zelenjave. In za povrh naj bi spet jedli bolj pekočo hrano.
Opustimo kakšno razvado ali slabo navado
V času pandemije so spremljevalci dogajanja na področju prehrane tudi opazili, da so ljudje vse bolj poizvedovali po receptih klasičnih sladic, ki so jih poznali v otroštvu, ali pa so kupovali že narejene. Britanci na primer so vsaj dvakrat več kot običajno iskali recepte za slovito banoffee pito (na piškotnem testu je nadev iz banan in karamela, pokrit z zapečeno beljakovo peno), pogosto so kupovali rižev puding ali izdelke iz želeja.
Še krompirjevo mleko
Se pa obeta tudi nekaj novosti. Tako naj bi se za vegane in vegetarijance poleg mandljevega, riževega, sojinega in ovsenega mleka pojavilo še krompirjevo. Enega od postopkov so patentirali na Švedskem, se pa najdejo tudi recepti, kako krompirjevo mleko pripraviti doma. Izdelava krompirjevega mleka naj bi bila pomembna tudi zato, ker se za izdelavo porabi bistveno manj vode kot za mandljevo mleko. Ko smo že pri pijačah - eden od napovedanih trendov glede pijač naj bi bil tudi porast ponudbe različnih koktajlov v pločevinkah. Proizvajalci so verjetno spodbujeni zaradi razmer med pandemijo, ko je ljudem lažje kupiti že narejeno pijačo kot pa domov tovoriti steklenice.
Zajtrk, malica ali prigrizek - lepo na pogled in zdravo
Prav tako naj bi se v letu 2022 še naprej veliko kuhalo doma ali pa pripravljeno hrano naročilo na dom. Raziskave so pokazale, da so obe navadi v času pandemije posvojile številne družine in posamezniki. Dostavljavci hrane so doživeli pravi bum, delno tudi zato, ker so številne restavracije po vsem svetu morale svoj način dela prilagoditi neprijaznim razmeram. Eden od ukrepov, kako ohraniti delovna mesta in ne zapreti vrat, je bila ponudba hrane za dostavo na dom, mnogi kuharski mojstri, tudi v Sloveniji, pa so se znašli tako, da so svoje znanje preko velikih trgovskih verig z virtualnimi tečaji prenašali na potrošnike ali pa so izdelke pod svojo blagovno znamko oziroma pod svojim imenom na embalaži pripravljali za prodajo v trgovskih verigah.
Nekateri ameriški kuharski mojstri in poznavalci prehranskih trendov napovedujejo, da bo to leto še zlasti prijazno vloženi in predvsem fermentirani hrani, pripravljeni na različne načine. Ob vseh naštetih trendih in upoštevanju dejstva, da še zdaleč niso minili časi, ko smo več doma, je tudi na dlani, da bomo sami še veliko več ustvarjali kot doslej. Mnogi svoje kulinarične poskuse in dosežke objavijo na različnih družabnih omrežjih in število ogledov kaže, da za to obstaja zelo veliko zanimanje. Kar je domačim kuharjem seveda velika vzpodbuda, tistim, ki iščejo ideje, pa dobrodošel navdih.
Skleda, polna zdravja
15 dag dimljenega lososa
1 manjša glava hrustljave zelene solate
pest mlade špinače
1 srednje velika rdeča čebula
3 paradižniki
10 dag sira feta
nekaj črnih in zelenih oliv brez koščic
žlica kaper
olivno olje
nekaj kapljic kisa
sok pol limone
sol
sesekljana zelišča (origano, rožmarin)
Rezine lososa natrgamo na manjše kose. Špinačo operemo pod tekočo vodo in dobro osušimo. Solato prav tako temeljito operemo in osušimo. Paradižnik narežemo na krhlje, čebulo narežemo na tanke kolobarje. Sir narežemo na manjše kocke. Vse sestavine damo v skledo in previdno premešamo. Olivno olje zmešamo s kisom, limoninim sokom in soljo ter prelijemo čez solato.
Občasno sproščanje ukrepov in vse večje možnosti za potovanja pa seveda tudi pomenijo, da bodo morda kmalu spet prišli časi, ko so ljubitelji dobre hrane po vsem svetu iskali prestižne restavracije in se pustili razvajati kuharskim mojstrom. Tudi Slovenija ima na tem področju velik potencial.
In za konec - ne glede na vse prehranske trende ne pozabimo na zmernost pri količini, eden od trendov naj bo vselej tudi zero waste (nič odpadka).