Sanja Verovnik
Podatki o tem, koliko hrane konča v smeteh, so skrb zbujajoči. V Evropski uniji vsako leto zavržemo okoli 88 milijonov ton hrane, kar je približno 20 odstotkov vse pridelane hrane. Tudi v Sloveniji s hrano ne ravnamo racionalno, po podatkih statističnega urada naj bi vsak Slovenec vsak teden v smetnjak odvrgel okoli 1,3 kilograma hrane. V enem letu to nanese kar 68 kilogramov odpadne hrane. Bi nas moralo skrbeti? Vsekakor, meni Melita Jakopec, ljubiteljska kuharica in mamica treh otrok. Po njenih besedah je kar 40 odstotkov hrane, ki jo zavržemo, še vedno užitne. Prepričana je, da lahko vsak od nas prispeva k zmanjševanju živilskih odpadkov. Predvsem z majhnimi spremembami v načinu nakupovanja, kuhanja in načrtovanja obrokov. "Pogosto nakupimo hrano, ki jo sploh ne potrebujemo, nato pa ji v hladilniku poteče rok uporabe in konča v smetnjaku, ker se nanjo dolgo časa sploh nismo spomnili, saj je v resnici nismo potrebovali," opozori na neracionalno nakupovanje Melita Jakopec. Prav tako veliko ljudi kuha prevelike količine hrane, ker sem podzavestno vedno bojimo, da je ne bo na krožniku dovolj za vse. "A bojazen bo čisto odveč," je prepričana sogovornica, "če bomo pred pripravo jedi naredili natančen načrt, koliko hrane potrebujemo, najbolje na osebo." S tem se bomo izognili nevšečnosti, da bi kdo od gostov ostal lačen, hkrati pa ob koncu kosila oziroma večerje ostankov ne bomo po nepotrebnem metali stran.
Jušna osnova iz ostankov zelenjave
Ne glede na to, kaj kuhate, verjetno vedno pridelate nekaj zelenjavnih ostankov: olupkov česna, konico, korenino in olupke čebule, konice in vršičke korenčkov in njihovih olupkov, koreninski del zelene, deblo brokolija ali cvetače, liste redkvic, liste, olupke in korenine repe, stebelca in na pol uvele liste začimb, ostanke paradižnika, ostanke gob, olupke in ostanke ingverja, ostanke pora ... Omenjene dele zelenjave pospravite v vrečko za zamrzovanje, ki ima zapiralno zadrgo, in iz njih pripravite zelenjavno jušno osnovo. To storite tako, da zelenjavo stresete v lonec, lahko dodate tudi piščančje ali goveje kosti, zalijete z vodo, posolite, poprate in pustite, da vse skupaj zavre, in nato na srednjem ognju kuhajte nekaj časa. Če kuhate zgolj ostanke zelenjave, potem bo dovolj deset minut, z dodanimi kostmi pa se čas kuhanja podaljša na približno dve uri. Pripravljeno osnovo precedite in jo uporabite za pripravo juh, rižot, omak ali za zalivanje pečenke. Če je ne boste porabili takoj, lahko jušno osnovo shranite tudi v zamrzovalniku.
Vrniti hrani vrednost, ki si jo zasluži
Na to, kako nespametno, neekološko in nemoralno je, da toliko hrane zavržemo, zadnje čase opozarja tudi vse več kuharskih šefov. Luka Jezeršek, ki je že od rojstva vpet v kulinarično zgodbo gostinstva Jezeršek, pravi, da kot kuhar opaža, da se je v zadnjih letih naš odnos do hrane močno spremenil. "Hrana je včasih predstavljala vrednoto, danes pa zaradi pretirane proizvodnje in navideznega izobilja ta izgublja vrednost, vse več hrane zavržemo. Kot kuhar, predvsem pa kot oče želim pomagati zmanjšati količino zavržene hrane in ji vrniti vrednost, ki si jo zasluži." Z mnogimi drugimi stanovskimi kolegi podpira načelo zero waste, ki pomeni, da moramo spremeniti miselnost o hrani, predvsem pa ostanke hrane, če se le da, oplemeniti.
V smetnjakih končajo ogromne količine hrane. Večino bi lahko uporabili.
Iz starega kruha lahko naredite drobtine
Pri zmanjšanju odpadne hrane lahko precej pomaga načrtovanje jedilnika. Še preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj vse imate v hladilniku, shrambi in v zamrzovalniku. Nato razmislite, kaj boste kuhali naslednje tri dni ali morebiti kar ves teden, da vam ne bo treba prepogosto hoditi po trgovinah. Sestavite si seznam živil, ki jih imate, in seznam vsega, kar potrebujete. Drugi način, kako lahko zmanjšate količino odpadne hrane, je, da ostanke hrane pravilno shranite v hladilniku in zamrzovalniku, lahko pa jih porabite naslednji dan. Če vam ostanejo puste testenine, naredite drugačno omako, kot ste jo jedli prejšnji dan. Če se med odpadki znajde star in posušen kruh, ga nikakor ne odvrzite, ampak porabite. Iz suhega kruha lahko naredite krušne drobtine ali krutone, ki jih dodate v juho ali solato. Drobtine boste potrebovali pri paniranju, uporabite jih lahko pri številnih receptih. Tudi olupi zelenjave so lahko uporabni, zato jih ne zavrzite. Pri večini so namreč olupki užitni in vsebujejo številne koristne snovi. Tudi ostanke zelenjave uporabite kot začimbe, jih zamrznite, konzervirate ali kako drugače shranite za zimske mesece, ko zelenjave ne bo na pretek. "Ne glede na to, kako vestno se boste v kuhinji držali načela zero waste, boste še vedno pridelali nekaj odpadkov, ki pa jih lahko prav tako koristno uporabite za kompostiranje. Še zlasti, če imate doma vrt ali lonce, v katerih gojite zelenjavo," priporoča Melita Jakopec in še doda, da vam bosta zemlja in zelenjava za vsa hranila, ki jih dobita s kompostom, zelo hvaležni in nas bosta nagradili z bujnim in še bolj okusnim pridelkom.
