Kaj skladišči maščobo na trebuhu?

Maščoba okrog trebuha je ena izmed bolj trdovratnih. Res se je težko znebimo. A če poznate glavnega krivca, ki jo tako lepo skladišči in skrbi, da se je težko znebimo, potem ste na odlični poti, da bo vaš letošnji sprehod po peščeni plaži še bolj samozavesten. Vam kar povem: stres je ta marljivi skladiščnik. Kaj se torej dogaja v vašem telesu, ko je pod stresom, in kaj vam onemogoča izgubo maščobe?

Stres je vaš prijatelj. Čisto zares. V veliko situacijah vam lahko reši življenje. Težava pa nastane, ko je z vami vsak dan in delovanje vašega telesa neprestano sili v višje obrate. Ob sproščanju stresnih hormonov se namreč sproščajo tudi sladkor, maščobe in aminokisline. Vse z namenom okrepiti možgane in skeletne mišice za boj ali beg iz nevarne situacije.

Adrenalin in kortizol

V trenutku, ko občutimo stres, majhna žleza v možganih pošlje alarm v vse organe telesa. Kombinacija teh živčnih in hormonskih alarmov povzroči aktivacijo nadledvične žleze, ki sprosti vrsto hormonov, tudi najbolj znana adrenalin in kortizol. Adrenalin dvigne srčni utrip in izboljša pretok krvi, kortizol pa poveča količino sladkorja in kisika v krvi in možganih. Dvigne se nam holesterol, hkrati pa zmanjša delovanje mnogih organov, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembni: prebavila, razmnoževalni organi in na primer proces rasti.

Ob dolgotrajni izpostavljenosti stresu se zaradi upočasnjene prebave in presnove ter aktivacije celega niza stresnih hormonov in živčevja pojavita pomanjkanje hranilnih snovi v telesu in porast števila prostih radikalov. Najpogostejše posledice so utrujenost, nespečnost, bolečine v vratu in hrbtenici, glavoboli, različne prebavne težave, oslabljene kosti, povečanje apetita in skladiščenje maščobe. Maščoba na trebuhu, ki se pojavi kot posledica stresa, naredi naše telo bolj dovzetno za srčne bolezni, raka in sladkorno bolezen.

Kaj narediti za manj stresa

Kortizol lahko obvladujemo z določenimi tehnikami:

• uporabljajte tehnike za umiritev uma in s pozitivno naravnanostjo zapolnite vsak trenutek dneva;

- izvajajte vaje za globoko dihanje, še posebej ko se znajdete v stresni situaciji (vdih naj traja osem sekund, izdih pet),

• poskrbite za vsaj sedem do osem ur spanca;

• poskrbite za hidracijo telesa (vsaj od dva do 2,5 litra vode moramo spiti na dan) in dovolj elektrolitov;

• obroke uživajte ob približno isti uri v umirjenem okolju (brez teveja in hrušča);

• iz prehrane izločite vse predelane ogljikove hidrate, še posebej sladkarije in slabe predelane maščobe;

• izboljšajte razmerje med kalijem in natrijem - uživajte čim več zelenjave;

• dodajte k svoji prehrani navadni rožni koren (Rhodiola rosea) in baziliko.

Čebula, jabolka, grenivke

Kortizol pa ni edini, ki negativno vpliva na nabiranje maščobe okoli trebuha. Encim HSD (1-beta hidroksisteroid-dehidrogenaza) je tisti, ki pridno skladišči maščobo in ščiti najbolj trdovratne maščobne celice na trebuhu. Več kot je prisotnega encima HSD v naših maščobnih celicah, več maščobnih oblog se nam nabira okrog trebuha. In to kljub trudu omejiti izločanje kortizola.

Kako nadzorovati encim HSD, ki kopiči maščobo na trebuhu? V svojo prehrano vnesite več flavonoidov, še posebej tiste, ki so naravni zaviralci encima HSD. To so na primer čebula, jabolka in grenivke. Najbolj učinkovit flavonoid je skupina, imenovana polimetoksiilirani flavon (PMF), ki ga najdemo v pomarančah (prisotni so v lupini citrusov). Uživajte sladki koren (pozor: sladki koren lahko poviša krvni pritisk, zato je priporočljiv le za kratkotrajno uporabo).

Uredite svojo črevesno floro. Najhitreje in najučinkoviteje je to mogoče storiti z rednim vnosom probiotikov, ki znižajo stopnjo vnetja v telesu in uravnajo raven kortizola.

Stres lahko precej zmanjšate že samo s tem, da poskušate na situacije pogledati z drugega zornega kota. Z malo volje in vztrajnosti lahko iz vsake navidezne težave izluščimo kaj koristnega. Vi ustvarjate vaš vsakdan - izberite barvitega in prijetnega zase in za svojo okolico.