Kako pripraviti vrt na zimo?

Jesen se je komaj dobro začela, a že zdaj razmišljamo o tem, kako vrt pripraviti na zimo. Pri spravilu pridelka je treba vedeti, da je v zelenjavi največ koristnega vedno ob spravilu, torej z njim ne hitimo. Res pa je, da je bilo letošnje poletje zelo naporno in bo zato tudi skladiščenje večine vrtnin slabše. Zato razmislite in kar največ vrtnin shranite kako drugače - zamrznite, posušite, vložite. To počnemo samo s sveže nabrano zelenjavo.

Majski hrošč in njegovi ogrci

Letos so marsikje opazili ogrce, vendar menim, da večinoma niso ličinke majskega hrošča. Zato najprej preverite, ali so res delali škodo. Po večini so ličinke zlate minice, ki so zelo podobne ličinkam majskega hrošča, le da ne objedajo korenin. Majski hrošč ima specifičen način razmnoževanja. Odrasli hrošči pričnejo izletavati konec aprila in v maju. V treh tednih svojega življenja se prehranjujejo z objedanjem listja dreves, a škode ne opazimo. Samičke potem zalagajo jajčeca v skupinah, približno do 80 na eno samičko. Daleč najraje imajo travnike, zelenice, torej prekrite površine z nizkimi rastlinami. Jajčec ne odlagajo na komposte ali gole gredice na vrtu, zelo redko izberejo korita balkonskih rastlin. Tam najdete najpogosteje ličinke zlate minice. Njena ličinka je v zemlji samo eno leto in vse, kar je prek 1,5 centimetra v kompostih, ki jih vsako leto spraznite in na novo zložite, so ličinke zlate minice.
Majski hrošč je v obliki ličinke kar tri leta in v drugem letu naredijo ličinke (ogrci) največ škode. Hrošči letajo sicer skoraj vsako leto, a le vsako tretje leto je tisto, ko je jajčec največ, škode pa potem največ naslednje leto.
V Sloveniji so sledili naletom hroščev in ugotovili, da so hroščeva leta pri nas različna, odvisno od tega, kje živite. V večjem delu Slovenije (zlasti na Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem, na večjem delu Krasa in delu Štajerske do Poljčan in Slovenske Bistrice ter v ozkem pasu ob madžarski meji) so bila hroščeva leta 1975, 1978, 1981, 1984, 1987, 1990, 1993, 1996, 1999, 2002, 2005, 2008, 2011, 2014 in ponovno letošnje leto.
Vzhodno od Slovenske Bistrice in Poljčan, v porečju Drave (Dravsko in Ptujsko polje, Dravska in Mežiška dolina, Pomurje, Slovenske gorice) ter zahodno od Ljubljane, v ozkem pasu med Logatcem in Železniki, v porečju Idrijce, Soče in Bače pa so bila hroščeva leta 1974, 1977, 1980, 1983, 1986, 1989, 1992, 1995, 1998, 2001, 2004, 2007, 2010, 2013, 2016 - naslednje lahko pričakujemo drugo leto. Toliko o tem, da ne boste prav vsake bele ličinke takoj uničili in s tem naredili veliko škode za naravo.

Ekološko varstvo

V ekološkem varstvu uporabljamo številne parazitske glive (znan je primer uporabe entomopatogene glive Beauveria brongniartii na Idrijskem) in bakterije. Žal trenutno teh pripravkov pri nas ni mogoče dobiti. Obstaja pa možnost uporabe entomopatogenih ogorčic. V Sloveniji so domorodne štiri vrste entomopatogenih ogorčic: Steinernema feltiae, Heterorhabditis bacteriophora, Steinernema carpocapsae in Steinernema kraussei. Trenutno je na domačem tržišču za zatiranje ogrcev poljskega, vrtnega in junijskega hrošča kot komercialni pripravek dostopna entomopatogena ogorčica Heterorhabditis bacteriophora. Najboljši učinek dosežemo, če jo uporabljamo avgusta in septembra, vendar letos v oktobru še ni premrzlo. Ko se temperature zemlje spustijo pod 12 stopinj Celzija, ne deluje, pa tudi ogrci že počivajo v globljih plasteh zemlje. Uporabimo jo pozno zvečer, tik pred temo. Z njo je nujno zaliti cel vrt, skupaj z zelenico, tudi kompost in visoke grede. Zemlja mora biti vlažna. Ker gre za žive organizme, jih lahko kupite samo prek spleta (pod geslom entomopatogene ogorčice boste hitro našli ponudnika) ali po telefonu.

Domači kompost presejemo

Pred uporabo domačega komposta ga vedno presejte. V njem prezimuje veliko škodljivih žuželk, s presejanjem pa se večine znebite. Prav tako ostanejo v kompostu deževniki. Drobni, presejani del komposta uporabite na vrtu, grobi del pa vrnite na kompostni kup. Tla na vrtu naj bodo vedno rahla, zračna, večkrat jih okopavajte in zračite. Tako izpostavite ličinke soncu, vetru in predvsem požrešnim pticam. Zato po okopavanju takoj zapustite vrt, da bodo ptice našle požrešne ličinke. Saj boste videli, kosi bodo takoj priskakljali zraven. Ob škodi ne preganjajte krta, saj jih ima tudi on zelo rad. Bolje nekaj krtin kot objedene korenine naših rastlin.