Kateri trenerji so v mariborski odbojki pustili najgloblji pečat

Odbojko so v Mariboru začeli igrati leta 1924 v sokolskem društvu Matica Maribor in Maribor tudi velja za zibelko slovenske odbojke. Do druge svetovne vojne so odbojko igrali v sokolskih društvih, po njej pa so skrb za razvoj tega športa prevzela športna društva - v Mariboru Branik na levem bregu Drave in Železničar na desnem. V obeh so gojili žensko in moško odbojko, članske ekipe obeh društev pa so dosegale odlične rezultate na tekmovanjih v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji do leta 1976, ko so začeli veljati znani portoroški sklepi. Na njihovi podlagi in tudi na podlagi želje vodstev klubov z levega in desnega brega Drave sta bila ustanovljena dva reprezentančna mariborska odbojkarska kluba. Najboljši igralci obeh klubov so postali člani OK Maribor, ki je pod tem nazivom zaživel na desnem bregu Drave, najboljše mariborske igralke pa so postale članice OK Branik, ki je s tem imenom prav tako nastal na desnem bregu Drave.

Po letu 1976 se je začelo novo obdobje mariborske odbojke, prežeto tudi s sijajnimi dosežki v jugoslovanski ligi do leta 1991 in pozneje v samostojni Sloveniji. Neprecenljiv prispevek k rezultatom na tekmovanjih doma in tudi v tujini so dodali trenerji s svojimi najtesnejšimi sodelavci. V obdobju od leta 1976 se je v obeh klubih zvrstilo veliko trenerjev, nekateri so bili pri vodenju članskih ekip bolj uspešni, drugi manj. Lestvica trenerjev glede na uspehe ekip, ki so jih vodili, bi bila zelo zanimiva, a bi jo težko sestavili, saj kriteriji za to ne obstajajo, tako da bi kateremu izmed njih lahko naredili krivico. Tudi zaradi tega, ker so nekateri ekipe vodili daljše obdobje, drugi krajše. Ne glede na to ne moremo mimo petih trenerjev, ki so v letih, ko so vodili ekipe, z njimi dosegli izjemne uspehe. To so Milan Primec, Edi Dolinšek, Dragutin Baltić, Bruno Najdič in Sebastijan Škorc. Omenjeni trenerji so delovali v različnih obdobjih, nekateri med njimi so bili trenerji moških in ženskih ekip, tako da je njihova uspešnost težko primerljiva, vsi pa so pustili globok pečat v mariborski odbojki; Primec in Dolinšek v nekdanji skupni državi in delno tudi v samostojni Sloveniji, Baltić, Najdić in Škorc pa v samostojni Sloveniji.

Edi Dolinšek

Edi Dolinšek je odbojko začel igrati v OK Hoče, leta 1970 pa je začel trenersko pot, ko je prevzel začetniško ekipo OK Branik, ki je štiri leta pozneje začela nastopati v članski slovenski ligi. Ekipa je iz leta v leto igralsko rasla in temu ustrezni so bili njeni dosežki. Leta 1977 je osvojila naslov slovenskih prvakinj in v sezoni 1978/1979 zaigrala v novoustanovljeni drugi zvezni ligi, zahod, leta 1980 v tej ligi osvojila prvo mesto, nato pa ob koncu aprila v kvalifikacijski tekmi v Sisku s 3:1 premagala ekipo Gradačca, prvakinjo druge lige, center, in se uvrstila v prvo zvezno jugoslovansko ligo.

Tudi v elitni ligi je ekipa Palome Branika pod vodstvom Dolinška igrala odlično odbojko, v prvi sezoni je bila šesta, v drugi peta, v tretji tretja, v četrti prav tako tretja, igrala pa je tudi v finalu pokala. V sezonah 1984/1985 in 1985/1986 je ekipa Palome Branika pod Dolinškovim vodstvom dosegla vrhunec; v obeh sezonah je pokorila tekmice v elitni jugoslovanski ligi in uspeha sta v zgodovini kluba zapisana z zlatimi črkami. "Odločilno tekmo proti Mladosti Zagreb v letu 1985 je v dvorani Tabor spremljalo blizu 5000 gledalcev. Ne prej in ne pozneje se na odbojkarski tekmi v Mariboru ni zbrala tolikšna množica gledalcev. To je bil nepozabni dan na moji trenerski poti," se spominja Edi Dolinšek. S sijajnima sezonama se je tudi končala izjemna trenerska era Edija Dolinška, ki je bil v tistih letih tudi pomočnik selektorja jugoslovanske ženske reprezentance in selektor mladinske ženske reprezentance. Mariborske odbojkarice pa je pozneje vodil še letih 1988, 1989, 1990, nazadnje v sezoni 1993/1994, vmes pa je bil tri leta tudi selektor slovenske ženske reprezentance. Edi Dolinšek je bil več let predsednik strokovnega sveta Odbojkarske zveze Slovenije.

Milan Primec

Milan Primec je odbojko začel igrati v rojstnih Hočah, bil je član ekipe, ki je leta 1962 osvojila naslov slovenskega mladinskega in članskega prvaka in istega leta tudi mladinskega prvaka Jugoslavije. V kvalifikacijah se je uvrstila v prvo jugoslovansko zvezno ligo, v kateri je igrala v letu 1963, a izpadla. V letih 1964 in 1965 je Primec igral za tedaj združeno ekipo OK Branik - Hoče v prvi jugoslovanski ligi, po izpadu iz nje v drugi. Nato je prevzel vodenje članske ekipe, leta 1973 pa je postal trener OK Branik in člansko ekipo vodil do leta 1976, ko je bil na podlagi portoroških sklepov v Mariboru ustanovljen klub z nazivom OK Maribor. Ekipa je pod vodstvom Milana Primca igrala v drugi jugoslovanski ligi, zahod, v letu 1980 osvojila naslov prvaka lige in v kvalifikacijski tekmi za napredovanje v prvo zvezno ligo 18. maja v Karlovcu s 3:1 premagala Borovo. Prvoligaška sezona 1980/1981 se za ekipo Stavbarja Maribor ni končala po željah, saj je izpadla, v sezoni 1981/1982 igrala v drugi ligi, v sezoni 1982/1983 pa se vrnila v prvo in decembra 1983 dosegla enega največjih klubskih uspehov - na finalnem turnirju za jugoslovanski pokal v Mariboru je za zagrebško Mladostjo osvojila drugo mesto in prvič zaigrala na evropskem prizorišču. Mariborski odbojkarji so prvenstvo Jugoslavije v sezoni 1984/1985 sklenili kot deveti, prav tako deveti so bili v sezoni 1985/1986. Sredi leta 1986 je Primec končal trenersko pot in prevzel mesto strokovnega vodje klubskih ekip.

Primec je bil tudi selektor slovenske moške reprezentance v nekdanji Jugoslaviji in pomočnik selektorja članske reprezentance Jugoslavije in z njo leta 1983 osvojil zlato kolajno na balkanskem prvenstvu. Vrsto let je bil trener pri OK Galeja Malečnik, dvanajst let pa tudi predsednik slovenske trenerske organizacije. Umrl je aprila 2017.

Dragutin Baltić

Dragutin Baltić je odbojko začel igrati v klubu Ribnica Kraljevo, z njim in pozneje s Krajinametalom Bihać igral v prvi jugoslovanski ligi, bil je tudi mladinski in članski jugoslovanski reprezentant, po preselitvi v Maribor poleti leta 1989 pa je postal igralec, kapetan in trener v OK Maribor in tudi slovenski reprezentant. V sezoni 1991/1992 je z ekipo pod nazivom Vileda Maribor osvojil prvi naslov državnega prvaka v samostojni Sloveniji in pokalno lovoriko, v naslednji sezoni še drugi naslov državnega prvaka, v sezonah 1993/1994 in 1994/1995 še dve pokalni lovoriki. Mariborski odbojkarji so januarja 1994 igrali v pokalu evropskih prvakov in v osmini finala izpadli proti velikanu evropske odbojke, italijanskemu klubu Maxicono Parma, januarja 1995 pa se po zmagi nad turškim Netasom uvrstili v četrtfinale evropskega pokala pokalnih zmagovalcev. Baltić je bil trener mariborskih odbojkarjev do poletja 1996, avgusta 1997 je prevzel treniranje odbojkaric Infonda Branika, z njimi je od leta 1997 do 2002 osvojil pet zaporednih naslovov državnih prvakinj in od leta 1997 do 2003 šest zaporednih pokalnih lovorik. Julija 2004 je zapustil OK Branik in avgusta prevzel treniranje odbojkarjev Stavbarja IGM Maribor in z njimi v sezoni 2005/2006 osvojil slovenski pokal.

V sezoni 2006/2007 je Baltić prevzel odbojkarje Autocommercea Bled, sedaj ACH Ljubljana, z njim osvojil več naslovov državnega in pokalnega prvaka, naslov prvaka v evropskem pokalu Top Teams, pozneje pa je z uglednimi klubi v tujini osvajal državna prvenstva. Od leta 2001 do 2007 je bil selektor ženske reprezentance Slovenije, pozneje tudi Bolgarije, med letoma 1993 in 1996 je bil pomočnik selektorja moške reprezentance Slovenije in pozneje tudi selektor moške reprezentance Severne Makedonije.

Bruno Najdič

Bruno Najdič je odbojko začel igrati v OK Maribor v letih nekdanje Jugoslavije, v zadnjih je kot odličen podajalec igral tudi za člansko ekipo v prvi jugoslovanski ligi. V samostojni Sloveniji je z OK Maribor v sezonah 1991/1992 in 1992/1993 osvojil naslova slovenskega prvaka in v sezonah 1991/1992, 1993/1994 in 1994/1995 pokalno lovoriko. Zadnjo tekmo za mariborski klub je odigral leta 2000, leto dni nato igral za Pomurje, leta 2001 je oblekel majico Šoštanja Topolšice. Jeseni 2003 se je začela njegova trenerska pot - postal je trener ekipe Šoštanja Topolšice in v sezoni 2003/2004 z njo osvojil naslov državnega prvaka. Leta 2006 je postal trener Posojilnice Dob, junija 2008 pa je sedel na klop odbojkaric Nove KBM Branika in jih vodil do leta 2015, ko je zapustil klub, se vanj vrnil marca leta 2016 in v sezonah 2016/2017, 2017/2018 in 2018/2019 z ekipo osvojil naslove državnih prvakinj in zmagovalk slovenskega pokala. Po sezoni 2018/2019 je zapustil klub, avgusta 2021 pa spet postal trener bankirk in z njimi v sezoni 2022/2023 osvojil pokalno lovoriko. Jeseni 2023 je začel trenirati žensko vrsto Calcita Kamnik in z njo v sezoni 2023/2024 osvojil naslov slovenskih prvakinj.

Najdič je bil dolga leta tudi slovenski reprezentant, za reprezentanco je prvič zaigral leta 1992 in zbral približno 75 nastopov. Kot trener se ponaša z devetimi naslovi državnega prvaka, sedem jih je osvojil z igralkami Nove KBM Branika, enega z igralkami Calcita in enega z igralci Šoštanja Topolšice, osvojil je tudi več pokalnih lovorik, z Mariborčankami je štirikrat osvojil srednjeevropsko ligo Mevza, s Kamničankami pa enkrat.

Sebastijan Škorc

Sebastijan Škorc je odbojko začel igrati v Hočah, nato leta 1989 prestopil k pionirski ekipi OK Maribor, z njo na prvenstvu Jugoslavije v Osijeku osvojil drugo mesto in bil izbran za najboljšega igralca. Prvič je za člansko ekipo kluba zaigral jeseni 1993 in se z njo v sezonah 1993/1994 in 1994/1995 veselil naslova slovenskega pokalnega prvaka. Leta 2004 je zaigral za francoski klub Saint-Brieuc CAVB, nato je igral za sloviti Paris Volley, se vrnil v Slovenijo in postal član kluba Autocommerce Bled, sedaj ACH Ljubljana, nato leto dni spet igral za Paris Volley, od tam pa prestopil v črnogorsko Budvansko rivijero. Z vsemi tremi klubi je igral v ligi prvakov. S Parižani je osvojil tretje mesto v evropskem pokalu CEV in naslov prvaka Francije, z ACH naslov lige Top Teams, na dveh sklepnih turnirjih Top Teams in pokala CEV pa je bil izbran za najboljšega prostega igralca.

Leta 2012 se je Škorc vrnil v OK Maribor kot igralec in trener, junija 2015 je postal trener odbojkaric Nove KBM Branika in z njimi osvojili pokalno lovoriko. V sezoni 2016/2017 je zaigral za OK Hoče, se poleti leta 2017 vrnil v OK Maribor in od takrat je trener članske ekipe, ki ji je največji podvig uspel v sezoni 2020/2021, ko je osvojila tretji naslov državnega prvaka in prvič v zgodovini kluba zaigrala v ligi prvakov. OK Maribor je bil tudi dvakrat drugi v ligi Mevza. Škorc je bil od leta 1998 do 2012 slovenski reprezentant, igral je na štirih evropskih prvenstvih, kot pomočnik selektorja reprezentance pa je na evropskih prvenstvih osvojil dve srebrni kolajni.