Nič kolikokrat izrabljena za komercialne namene, kljub temu še kako poduhovljena, duhovna, dejansko jo v današnjem stilu življenja vsi na neki točki potrebujemo ali se prav iz tega razloga celo slepimo, da je sploh ne potrebujemo, da smo sposobni lebdeti nad vsem, kar nam otežuje ali lajša življenje. Veliko ljudi si brez meditacije, naj bo ta preverjena, točno določena ali neka osebna, popolnoma subjektivna oblika, sploh več ne upa živeti. Toda različni smo si na tej zelo podobni poti od začetka h koncu. Vsekakor pa se okoli te zelo priljubljene besede in teme vrti tudi mnogo mitov, ki marsikoga odvračajo od tega, da bi sploh poskusil. Mogoče se mi še najbolj zabaven zdi ta, da za meditacijo potrebujemo nadnaravne sposobnosti, potem, da z njo "čistimo misli" ali da se moramo meditacije zelo dolgo učiti, da jo sploh lahko začnemo uporabljati. Da v budnem stanju ne bi razmišljali, je skorajda nemogoče. Če si to še dodatno zapovemo, navadno dosežemo ravno nasprotni učinek. Skoraj nihče pri meditaciji ni "prazne glave". Res je, da vaja dela mojstra in da se s časom vedno bolj naučimo umiriti sebe in svojo glavo, a cilj ni "ne misliti", temveč nepristransko opazovati svoje misli. Sicer pa sploh ni nujno, da meditacija lahko zgolj umirja, včasih nas tovrstno poglabljanje vase lahko še bolj navduši nad kakšnim življenjskim dogodkom. Naš spekter občutkov in čustev, s katerimi se lahko soočimo pri meditaciji, je odvisen od nas kot posameznikov in od splošnega dogajanje v naši okolici.
Včasih je naše življenje preveč stresno ali vznemirljivo, da bi se lahko počutili povsem mirno, in tudi to je popolnoma v redu, čeprav le s težavo sprejemamo takšna stanja. Ker smo naučeni, da "za vsako bolezen rož'ca raste". So vzponi in padci. Vdih, izdih. Po vsakem izdihu sledi ponovni vdih, po vsakem padcu sledi ponovni vzpon. Vdih … izdih … vdih … izdih. Če bi zapisala še dve vrstici vdihov in izdihov, bi tudi največji skeptiki nevede imeli za seboj svojo prvo mini meditacijo. Žal vas moram razočarati, da ste še zmeraj brez nadnaravnih sposobnosti. Na spletu sicer lahko najdete marsikatero ponudbo meditacije z nadnaravnimi bitji, kot so angeli, bogovi, razni duhovni vodniki, vile. Menda so meditacije v njihovi prisotnosti posebno nagrajujoče. Žal nimam izkušenj s tega področja in tudi ne želim se zameriti katerim od teh bitij, če jih slučajno kje srečam. Sploh v sanjah. Včasih se lahko med meditacijo namreč tako zelo sprostite, da zaspite. To je šele super, izredno sproščujoča izkušnja. In dotaknili smo se še enega od mitov, da med meditacijo ni dovoljeno zaspati. Z razlogom obstajajo na primer tudi meditacije med spanjem. V današnjem svetu neskončne perfekcije pa se bo po prvem poskusu meditacije marsikdo izgovoril, da "ne more meditirati" in da "ni nadarjen za meditacijo". Občutki negotovosti so ob tem popolnoma običajni, predvsem na začetku. Toda prav vsi smo zmožni meditacije. Prav vsi smo zmožni "premišljevati" in "oblikovati", kar pomeni latinski glagol meditari, iz katerega izhaja latinska beseda meditatio. Res je, da mogoče ne ustreza vsak način meditacije vsakomur. Izmed neštetih vrst in načinov je treba najti tistega, ki ustreza vam. In ne bojte se skromnosti. Že kratek sprehod je lahko super meditacija, ali ko za par minut zaprete oči na klopci v parku in prisluhnete prihajajoči pomladi. Mogoče vas napolni molitev, ura joge ali vaša najljubša glasba. Prav vsi smo zmožni in več kot dovolj nadarjeni za eno od oblik meditacije. Na poti meditacije, takšne in drugačne, se srečujemo in pozdravljamo kot popotniki in ne kot tekmovalci. Če na koncu slavimo svojo "zmago", je bolje, da se vrnemo na začetek.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
