Pred nedavnim smo poleg še ene bežne noči čarovnic in dneva reformacije obeležili tudi svetovni dan varčevanja. Leta 1924 so na prvem mednarodnem kongresu hranilnic v Milanu 31. oktober namenili promociji varčevanja po vsem svetu. Kako pa kaj varčujemo Slovenci? Nekje sem izbrskala podatek, da imamo še zmeraj v največji meri prihranke skrbno shranjene doma, v nogavici, čeprav smo, kar se tiče varčevanja, tudi statistično v samem evropskem vrhu. V letu 2020 se je okrepilo varčevanje gospodinjstev v vseh evropskih državah. Tudi gospodinjstva v Sloveniji so privarčevala največ doslej. Stopnja varčevanja je bila tako rekordno visoka s kar 22,6 odstotka, kar nas med evropskimi državami uvršča na tretje mesto, pri čemer so imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci s 24 odstotki in najnižjo Slovaki z 10,9 odstotka.
Po ugotovitvah Evropske centralne banke sodijo med najpomembnejše motive varčevanja zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, kot je bil na primer izbruh pandemije, za zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe, na primer za stanovanje, pohištvo, vozila, ter varčevanje za potovanja, dopust, izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.
Glede na to, da nam na vsakem koraku grozijo z najrazličnejšimi podražitvami, bi bilo smotrno osvežiti znanje iz vsesplošnega varčevanja - varčevanje z denarjem, energijo, gorivom, vodo … A ker je denar sveta vladar, se za hip ustavimo pri njem. "Denar zasluži denar. In denar, ki ga zasluži denar, služi denar." Znana izjava Benjamina Franklina, ki poenostavljeno razloži učinek obrestnoobrestnega računa.
Tudi Albert Einstein naj bi bil po eni izmed anekdot izjavil, da je največji izum človeštva prav obrestnoobrestni račun, ki je matematični dokaz, da naša sredstva na dolgi rok eksponentno rastejo in pridobivajo vrednost. Ravno zato je pomembno, da svoje prihranke znamo pravilno investirati. Možnosti so številne, a izbrati nikakor ni lahko, niti za strokovnjake in poznavalce, kaj šele za začetnike in laike. Kam torej naložiti svoje prihranke, da jih ne bo razvrednotila rast cen? So pravi odgovor obveznice, delnice, nepremičnine, zlato, kriptovalute? Za odgovor boste morali poiskati kakšnega dobrega finančnega svetovalca.
Če ste slučajno eden tistih, ki v svojih sefih kopičijo zlate palice, boste najbrž začudeni, da veliko strokovnjakov meni, da zlato pravzaprav ni naložba, ker ne prinaša nobenega tekočega dohodka. In ker ne ustvarja nobenega tekočega dohodka, pri investiranju v to plemenito kovino na dolgi rok tudi ne prihaja do obrestnoobrestnega računa. Bančni depozit prinaša obresti, obveznice prinašajo kupone, oddajanje nepremičnin prinaša najemnine, delnice prinašajo dividende. Kaj pa ustvarja oziroma prinaša zlato? Potemtakem - nič.
Za konec se mi zdi zanimivo omeniti še nekaj razmišljanj profesorja Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v enem izmed člankov povzel slovensko varčevalno statistiko. Meni, da so denarne rezerve najboljši pokazatelj, da ljudje ne zaupajo oblasti. Eden izmed njegovih nasvetov je tudi ta, da če ne želite shranjevati denarja v nogavico, potem "trošite". Danes se potrošnja usmerja le na nekaj trgov, kjer cene tudi najbolj naraščajo: "Vaš denar pa je vse manj vreden. Če ni nujno, ne kupujte na teh trgih. To so trgi stanovanj, goriva, hrane in zdravstvene oskrbe. Namesto stanovanja kupujte raje stanovanjsko opremo, namesto da kupujete hrano, pojdite v restavracije, namesto goriv kupujte obleke in namesto da kupujete na trgu zdravstvene oskrbe, uživajte raje v kulturi."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
