Sedaj bi lahko razpravljala o tem, kako aktivne so slovenske nevladne organizacije, ki zmerom znova opozarjajo na položaj ženske, pa tudi na položaj vseh ostalih skupin, ki se jih še vedno drži oznaka ranljive in marginalizirane, kako je na nivoju zakonodaje poskrbljeno za enakopravnost in enakovrednost po spolu, pa tudi o tem, kako se na drugi strani krepijo pozivi k domestifikaciji ženske in kako glasni so zopet varuhi morale in etike, ki ženskam jasno pa tudi zelo javno sporočajo, da je njihova primarna funkcija reprodukcija. Lahko bi se blago ironično obregnila tudi ob vse izrazje, ki se ga moramo naučiti, ko želimo razpredati ali pa tudi ne smemo razpredati o definiranju človeka po spolu. A o vsem tem ne bom govorila, ker sem po tridesetih letih podoživela strah pred vojno, ki mi odvzema besede, osmomarčevsko paberkovanje pa postavlja v senco kataklizme, ki se napoveduje.