S kontracepcijsko tabletko so ženske prvič v zgodovini v svoje roke dobile zanesljivo, praktično stoodstotno učinkovito metodo preprečevanja zanositve. To je močno spremenilo vsakdanje življenje žensk, žensko seksualnost in celotno družbo. Antibaby pilula je zaznamovala 20. stoletje, je ob njeni 60-letnici zapisal tednik The Economist in tabletko proti zanositvi razglasil za največji znanstveni napredek, dosežen v zadnjih 100 letih.
Poskusi preprečevanja neželene zanositve so sicer stari skoraj toliko kot človeštvo samo. Ker pa naši predniki niso poznali delovanja človeškega telesa, so bili ti poskusi ne samo neučinkoviti, ampak tudi zelo neudobni za uporabo. Zlasti iz srednjega veka se je ohranilo veliko receptov, ki se z današnje perspektive zdijo prav bizarni. Takrat so so si denimo ženske, ki so se želele ogniti zanositvi, okoli stegen privezovale moda podlasičinega samca, okoli vratu pa njegove nožice. Pile so mleko, v katerem se je kuhala medvedja šapa, ali hodile okoli kraja, kjer je malo potrebo opravila breja volkulja.
Med mitom in resničnostjo
Kontracepcijska tableta je prvo zdravilo v zgodovini, ki ni bilo ustvarjeno z namenom zdraviti bolne.
Leta 1993 je 200 strokovnjakov z vseh področij kontracepcijsko tabletko razglasilo za največji izum v zgodovini.
Zanesljivost kontracepcijskih tablet je 99,7-odstotna, kar pomeni, da v enem letu jemanja tablet zanosi manj kot ena od 300 žensk.
V Veliki Britaniji se je v času karantene zaradi koronavirusa, ko ljudje ostajajo doma, prodaja jutranje tabletke povečala za 122 odstotkov.
Razvoj tabletke za moške še po 30 letih ni prinesel v praksi uporabnih rezultatov.
Ženske kot poskusni zajčki
Izum kontracepcijske tabletke so omogočile raziskave spolnih hormonov v 20-ih letih prejšnjega stoletja. Leta 1932 so prvič izolirali ženski spolni hormon estradiol in šest let kasneje razvili etinilestradiol, vendar še ne z namenom kontracepcije.
Izraz kontracepcija, proti spočetju, je "izum" ameriške medicinske sestre in borke za pravice žensk Margaret Sanger (1879-1966), ki se je pri svojem delu pogosto srečevala z ženskami, ki so bile žrtve šarlatanskih splavov. Leta 1916 je v Brooklynu odprla ambulanto za načrtovanje družine in kontracepcijo, ki je bila tedaj v ZDA prepovedana, zato je bila Margaret Sanger večkrat aretirana in zaprta. Po prvi svetovni vojni in delni legalizaciji tedaj še slabo učinkovitih kontracepcijskih sredstev, za ženske je bila na voljo samo diafragma, je nadaljevala svoja prizadevanja za nadzor rojstev. Njena največja želja pa je bila ustvariti "čudežno tabletko", s pomočjo katere ženskam ne bi bilo treba umirati zaradi ilegalnih splavov.
Samo s soglasjem moža
A vse to je ostalo pozabljeno, v zgodovino je šla uspešnost poskusa, ki je pokazal praktično stoodstotno zanesljivost tabletke. Leta 1957 je hormonsko tabletko odobrila Ameriška agencija za hrano in zdravila, vendar le kot zdravilo za različne menstrualne težave in ne kot kontracepcijo. Ta je bila omenjena le kot stranski učinek in ne indikacija. Prav tako so tabletko prepisovali zgolj poročenim ženskam in še to le s soglasjem njihovega moža.
Tabletka, ki je zaznamovala 20. stoletje
Tabletka za potem
V zadnjih letih je na voljo tudi nujna kontracepcija, poimenovana tudi "jutranja tabletka" ali "tabletka po". Uporablja se v izrednih situacijah, ko pri spolnem odnosu ni bila uporabljena ustrezna zaščita ali če izbrana metoda kontracepcije ni bila zanesljiva. Najbolje jo je vzeti čim prej, najpozneje pa v 72 urah po nezaščitenem spolnem odnosu. Tabletka vsebuje odmerek hormona levonorgestrela. To je enak hormon, kot ga vsebujejo tudi
nekatere navadne kontracepcijske tabletke in tudi deluje na enak način, tako da prepreči izločitev jajčeca, oploditev že sproščenega jajčeca ali pa spremeni lastnosti maternične sluznice in tako prepreči, da se nosečnost sploh začne. Razlika je v tem, da je odmerek levonorgestrela v "tabletki po" večji kot v navadni kontracepcijski tabletki. Urgentno kontracepcijo je pri nas mogoče dobiti brez recepta v lekarni. Tabletke "za potem" pa nikakor ne smemo enačiti s tabletko za splav, ki je popolnoma drugačno zdravilo in jo mora predpisati ginekolog.