Koprčanka, ki rojstni dan praznuje kar trikrat v letu

Petra Vidrih
10.03.2024 03:20

Tjaša Likar iz Kopra kar trikrat v letu praznuje rojstni dan: prvega na dan, ko se je pred 35 leti prvič rodila, druga dva - to sta datuma "ponovnega rojstva" - pa na dan transplantacije krvotvornih matičnih celic.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Imela sem to srečo, da mi je nekdo podaril življenje. In to kar dvakrat!" je hvaležna Tjaša Likar.
Petra Vidrih

Moram reči, da sem ena velika srečnica, saj sem kar dvakrat dobila primernega darovalca, kar je izjemna redkost, je Tjaša Likar iz Kopra hvaležna vsem, ki se odločijo tako za darovanje krvi kot krvotvornih matičnih celic in s tem nesebično pomagajo sočloveku. "Meni sta popolna neznanca dvakrat podarila življenje. Brez njiju me ne bi več bilo," pravi Tjaša, ki zlasti mlade vabi k razmisleku o tem, da bi se vpisali v bazo darovalcev, saj je zdravljenje s celicami mlajših darovalcev veliko bolj uspešno.

Pot, ki jo je v zadnjih letih prehodila 35-letna Tjaša Likar iz Kopra, ni bila niti najmanj lahka: za njo je nadvse naporno zdravljenje, presaditev krvotvornih matičnih celic, ponovitev bolezni, nove doze izčrpavajoče kemoterapije, negotovost, strah, vnovično iskanje primernega darovalca ... A Tjaša je danes - zahvaljujoč popolnima neznancema, ki sta nesebično darovala del sebe, da bi pomagala sočloveku - živa in zdrava. In neskončno hvaležna. "Imela sem to srečo, da mi je nekdo, ki ga sploh ne poznam, podaril življenje. In to dvakrat!"

Bolniška soba je postala ves njen svet

Njena zgodba, ki jo je poimenovala Zgodba treh rojstnih dni, se začne poleti leta 2015. "Po koncu zahtevnega projekta v službi sem komaj čakala, da zaužijem poletje, da se predam soncu in morju, a žal ni bilo tako. Bila sem izredno utrujena, po mojem telesu so se začele pojavljati modrice, kar sem seveda pripisovala stresu zaradi zahtevnih delovnih nalog. Pred načrtovanim 'pobegom' na dopust sem vseeno obiskala svojo osebno zdravnico. Krvna slika je pokazala, da je z mojo krvjo nekaj hudo narobe."

Tjaša Likar
Petra Vidrih

Izvedela je, da ima okvaro kostnega mozga oziroma mielodisplastični sindrom, ki se lahko razvije v levkemijo. "In pri meni se je to tudi zgodilo. Zdravniki so mi že takoj na začetku povedali, da je zame edina možnost ozdravitve transplantacija oziroma presaditev krvotvornih matičnih celic (KMC). Predstavili so mi tudi vse možne zaplete, ki so lahko zelo zahtevni." Ker se je zelo bala, je sprva poskušala z različnimi komplementarnimi metodami zdravljenja oziroma krepitve telesa, ki pa se niso izkazale za učinkovite. "Tako sem bila primorana pričeti svojo dolgo in zahtevno pot do ozdravitve na kliničnem oddelku za hematologijo. Redno sem prejemala transfuzije, saj brez tega enostavno ne bi šlo. Na hodnikih hematološkega oddelka sem v čakanju na preglede preživela ure in ure. Med tem čakanjem so se porajala različna vprašanja o življenju, o minljivosti, predvsem pa je bilo prisotnih veliko strahov."

Začela je s kemoterapijami, brez katerih pri zdravljenju takšne krvne bolezni, kot jo je imela, žal ne gre. "Bila sem v izolaciji, bolniška soba je postala ves moj svet. Zaradi narave zahtevnega zdravljenja namreč uničijo bolnikov imunski sistem, tako da si praktično zelo ranljiv pred vsemi zunanjimi vplivi," pojasnjuje Tjaša Likar. Njena prva hospitalizacija je trajala kar 121 dni. "V teh štirih mesecih sem šla samo za šest dni domov in to je bil zame najlepši dopust, kar sem jih kdaj imela."

Dan ponovnega rojstva

Nato je prišel junij 2016, ko je sledila prva transplantacija KMC. "Življenje mi je podarila darovalka, popolna neznanka. Po približno treh tednih sem se vrnila domov, bila sem resda še precej šibka, in začela življenje odkrivati na novo." A veselje nad novim rojstvom je trajalo približno pol leta. Bolezen se je ponovila. "Takrat sem se vprašala, ali sem spet na začetku poti ali morda na njenem koncu. Nisem vedela, ali se bo tokrat izšlo, kajti iskanje nesorodnega darovalca je kot iskanje šivanke v kupu sena. Ko so mi rekli, da 'nekje obstaja nekdo', sem se oklenila tega upanja, ki me je v naslednjih šestih mesecih držalo pokonci." Sledili so nov cikel kemoterapij in priprave na drugo transplantacijo ... "Ne boste verjeli, ampak sem ena velika srečnica, saj sem junija 2017 dobila še drugo priložnost z drugim nesorodnim darovalcem, kar je skorajda neverjetno. Dvakratne transplantacije so namreč redkost. Že zaradi tega, ker je ustreznega darovalca zelo težko dobiti, pa tudi zaradi narave zdravljenja, saj je zelo zahtevno. Nekateri nimajo te sreče, da je njihovo telo v tako dobro kondiciji, da je sposobno dvakrat čez tako intenzivno zdravljenje," se zaveda Tjaša Likar.

A na poti do ozdravitve je morala premagati še eno oviro. Po presaditvi je namreč nastala reakcija presadka proti gostitelju, ki se pojavi največkrat po alogeničnih transplantacijah KMC. Gre za reakcijo, ki jo zaradi neskladja sprožijo darovalčevi limfociti, ki prejemnikove organe in tkiva prepoznajo kot tujek in tam sprožijo zavrnitev. Ta reakcija je bila sprva obvladljiva, maja 2018 pa je ušla izpod nadzora in jo je hudo ogrozila. "Reakcijo smo z intenzivnim zdravljenjem uspešno obvladali. Danes sem srečna, zdrava in izredno hvaležna, da sem kar dvakrat dobila priložnost nadaljevati življenje."

Več ko je darovalcev, več je možnosti za ujemanje

Tjaša je z obema darovalcema v stiku prek centra za tipizacijo tkiv. "Ne vem sicer, kdo sta, pišemo si anonimna pisma. Neskončno sem jima hvaležna. Kot tudi zdravnikom, še posebno hematologu dr. Matjažu Severju, sicer tudi vodji transplantacijske dejavnosti ljubljanske hematologije, in dr. Samu Zveru, predstojniku kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ter seveda celotni ekipi, ki je to zahtevno, skoraj štiri leta dolgo pot do ozdravitve naredila vsaj nekoliko lažjo," pravi Tjaša Likar, ki je pred kratkim prevzela krmilo Lions kluba Izola, prav tistega kluba, ki je nekoč njej, ko je zbolela za mielodisplastičnim sindromom, pomagal pri procesu zdravljenja.

Da bi k vpisu v register darovalcev spodbudili tudi čim več mladih, saj je zdravljenje s celicami mlajših darovalcev veliko bolj uspešno, so izolski Lionsi v sodelovanju s Srednjo šolo Izola nedavno pripravili okroglo mizo z naslovom Kapljice za življenje. Na njej so dijake višjih letnikov poleg Tjaše Likar in Boštjana Benedičiča iz Škofje Loke, ki je tudi predstavil svojo zgodbo o ozdravitvi, nagovorili dr. Anja Rakušček, vodja centra za transfuzijsko dejavnost Izola, in dr. Sendi Montanič, strokovnjakinja za tkivno skladnost in imunogenetiko iz Centra za tipizacijo tkiv Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Ne le KMC, tudi vsaka kapljica darovane krvi je dragocena za vse, ki se borijo z različnimi krvnimi boleznimi, je poudarila dr. Anja Rakušček. "To so dobesedno kapljice za življenje. V takih zgodbah zdravljenja akutnih levkemij ali drugih težkih krvnih bolezni potrebuješ ogromne količine krvnih pripravkov, naj bodo to eritrociti ali trombocitna plazma ... Brez krvnih pripravkov se takega zdravljenja ne preživi."

Baza darovalcev krvotvornih matičnih celic Slovenija Donor je konec preteklega leta štela 25.036 darovalcev. Transplantacija KMC je običajno zadnja možnost zdravljenja in se opravi le, če druge terapevtske možnosti niso učinkovite ali niso na voljo. Zato je pomembno, da je baza darovalcev čim obsežnejša. "Več ko je darovalcev KMC, večja je možnost, da najdemo ustrezno ujemanje," je opozorila dr. Sendi Montanič in izpostavile še nekaj: "Uspeh presaditve KMC je povezan s starostjo darovalca; če je ta mlajši, je uspešnost boljša. Register se mora stalno obnavljati in širiti, k temu pa bistveno pripomorejo ravno mladi potencialni darovalci."

In kot je mladim položil na srce Tjašin prijatelj, danes 37-letni Boštjan Benedičič, ki je za mielodisplastičnim sindromom zbolel takoj po maturi: "Darovanje KMC je izjemno plemenito dejanje, saj darovalec nesebično podari del sebe, da bi s tem lahko rešil neznanca, ki je včasih celo na drugem koncu sveta."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta