Med letoma 1664 in 1783 je bilo na pokopališču okoli stolnice pokopanih okoli 14.000 umrlih. Med njimi so bili znani zdravnik Benedikt Gründl (1705), baron Karl Valvasor, vnuk slavnega zgodovinarja (1761), več članov starih in uglednih mariborskih rodbin, na primer grofov Khuenburg in Breuner, Siegersdorf, Wibmer in drugih.
1666
Mariborčani so tako budno pazili na svoje pravice, da so hoškega župnika Johanna Reinerja, potem ko je mestnega pristaniškega čuvaja Kolomanna Hürrerja zaradi grobosti na Lentu večkrat mahnil s palico, celo tožili pri deželnem glavarju grofu Sigmundu Dietrichsteinu in zahtevali sto dukatov globe.
Kdo sme izdajati zdravila?
1667
So bili mariborski trgovci Hans Praun, Mathias Waldner in Zacharia Krainer.
Tega leta je 17. oktobra mariborski župnik postal Andrej Stredioth, vendar le za kratek čas, saj je umrl že leta 1669, star 39 let.
1668
Po tem letu so mestne utrdbe le še ohranjali, dokler ni mesto leta 1782 izgubilo statusa trdnjave.
Hans Jakob Khisl je zahodno od gradu ponovno zgradil tedaj že pet let porušeno mestno obzidje, na kraju starega šalastega stolpa postavil velik stanovanjski stolp ter nadstropen slopast arkadni hodnik, ki je povezal novi stolp s severozahodnim vogalnim stolpičem in s tem z drugim grajskim komunikacijskim sistemom. Nato je obdal zahodno dvorišče, sredi katerega je dal skopati kamnito obrobljen vodnjak, z dvanajstosnim nadstropnim upravno gospodarskim poslopjem, opremljenim z arkadnim hodnikom, kletmi in zapori, z arkadasto odprto pritlično remizo in z enakimi konjskimi hlevi. Gornjo etažo glavnega poslopja je reprezentančno predelal v piano nobile ter opremil z bogato štukirano in poslikano viteško dvorano. Tako imenovani stanovanjski stolp je bil porušen leta 1938.
1669
Je mariborski župnik postal Italijan Pavel Andrej Rainier. V letih 1651 do 1656 je bil najprej mariborski kaplan, nato od leta 1656 do 1669 zorničar, od leta 1669 do 1685 pa župnik. Umrl je 13. maja 1685, star 63 let.
1670
Sta bili v mestu dve lekarni: "mestna" in nekoliko mlajša v Gosposki ulici. Mestno lekarno je takrat imel Mihael Školar, mlajšo pa Anton Fanton.
So uredili slavnostno (viteško) dvorano mestnega gradu, ki jo krasijo stropne poslikave (L. Laurigo, J. Gebler) in štukature, ki so jih verjetno izdelali graški štukaterji A. Quadrio, J. A. Serenio in G. Rossi. Med letoma 1747 in 1750 je grajska stavba na zahodni strani dobila novo stopnišče, okrašeno z rokokojskimi štukaturami in bogatim kiparskim okrasjem, ki vodi do reprezentančne viteške dvorane. Obokano vežo nad vhodoma stopnišča krasita plemiška grba družin Brandis in Trauttmannsdorf, poslednjih plemiških lastnikov gradu. Grad je bil nekoč mnogo večji, njegovo dvorišče z gospodarskimi poslopji se je širilo v smeri proti zahodu do današnje Tyrševe ulice. Od leta 1938 je v njem Pokrajinski muzej Maribor.
