Alen Audič je po šolanju za kuharja in gostinsko turističnega tehnika v Radencih ter študiju gostinstva na Bledu - študij se je zavlekel v sedem let, ker je vmes tudi delal - kljub mladosti že izkušen, čeprav pravi, da se sommelier vse življenje uči. "Spoznal sem hotele, režime, politiko, restavracije, kaj je a la carte, kaj je hotelska, penzionska ponudba in tako dalje. V Vili Bled sem delal dve leti s čudovitim osebjem in spoznal, kaj je pomembno pri delu, ki sem ga želel opravljati."
Ob obisku ameriškega predsednika je na Brdu, kjer so različni mojstri skrbeli za hrano in pijačo za visoke goste, spoznal Hišo Franko. "Potem sem stopil v kontakt z lastnikom Valterjem Kramarjem in pri njem začel delati. Šest mesecev sem delal pri njem, potem sem se vrnil na Bled dokončat diplomo. Po diplomi sem si želel delati v majhni restavraciji, v majhnem kolektivu, kjer se bom počutil varnega, kjer mi bo prijetno in bom prepričan o tistem, kar delam. Leto dni sem delal v restavraciji Strelec na Ljubljanskem gradu, potem sem spontano napisal esemes Ani Roš, da bi prišel k njim. Že čez pol ure sem prejel odgovor, dobili smo se na Ljubljanskem gradu, Ana in Valter sta rekla, naj pridem poskusit ... in sem se takoj odločil."
Leta 2016 je prišel v drugo okolje, delal je dvanajst ur dnevno. Prvo leto je bilo odlično; ker je prišel Netflix, ki je na veliko propagiral Slovenijo in seveda njihovo restavracijo, so vedno bili gostje. "V tistem času je Valter začel odpirati svojo gostilno Hišo Polonka in svojo pivovarno. Takrat sem se zaljubil v njegovo vinsko klet. Še pomembnejši pa je bil užitek ob obisku vinarjev, spoznavati sem začel ozadje, ne samo vina, tudi ljudi, ki ga ustvarjajo. Za vsakim vinom stoji oseba." Delal je kot natakar in pokušal je vina. "Valter je izvajal paringe, degustacije vin s hrano, bilo mi je zelo zanimivo. Po letu dni sem izrazil željo, da bi imel več odgovornosti, in ponudila se mi je priložnost za spajanje vina s hrano. To je bilo najlepše, kar se mi je v tem poslu zgodilo. Spajati sem začel hrano in vino, začel sem se ukvarjati s kopico rečmi, ker pri tem ne razmišljaš samo o vinu, ampak o vinu in hrani. O kislinah, grenkobah, sladkih in zeliščnih notah, spoznavaš pluse in minuse. Valter je bil izjemen učitelj, o vinu sem se največ naučil pri vinarjih. Da je tako kot pri hrani - če hočeš imeti top hrano na krožniku, moraš imeti top kuharja in tudi top pridelke iz narave."
Alen Audič o gostinstvu in ponudbi
- Slovensko gostinstvo je povprečno, premnogi ne vedo nič niti o kuhanju kave, o postrežbi, kaj šele, kako je biti v koži gosta. S tujimi kadri v turizmu nam ne bo uspelo, potrebujemo domače.
- Ko spoznaš postopek, kako je bila hrana skuhana, lahko izbereš primerno vino.
- Jota, ričet, golaž, salama in sir in dobro vino so super. Teran je dober pa refošk in tudi cviček. Zaseka, bio salama ...
- Pomembna je družba, za katero odprem steklenico.
- Prehrambne in pivske navade se spreminjajo, čez deset let ali že prej bodo vsi jedli ekološko hrano ali z domačih kmetij in pili ekološko vino.
- Živa vina zadihajo na sobni temperaturi. Z dodanim žveplom se to ne dogaja.
- Nikoli ne pijem na silo in s hrano je tudi tako.
- Vino spoznavam različno, včasih v eni uri popijem celo steklenico, drugič ves teden opazujem, kako se vino obnaša, spreminja.
Vina so pridelana na različne načine, njemu je med konvencionalno, ekološko in biodinamično pridelavo najbližje slednja, čeprav so tudi preostale lahko dobre. "Pri vinu je enako kot pri hrani: če dodaš umetno substanco na podlagi ojačevalcev okusa, je okus drugačen kot okus primarnega živila. Vino je drugačno po dodajanju umetnih kvasov ali selekcioniranih kvasov, ki jih lahko kupimo kjerkoli. Pri biodinamični pridelavi tega ni." Alen Audič zadnjih šest ali sedem pije naravna vina, izbira jih počutju primerno. "Ko imam slab dan, spijem kozarček in me prebudi, naredi živega, zato ta vina imenujem tudi živa vina." Liter takšnega vina stane od dvajset evrov navzgor. "Nekaterim se zdi to veliko, a je bistvena razlika v počutju, če popiješ vino za dva evra za liter ali za 25 evrov. Vendar mora to človek občutiti." On to čuti. "Moj cilj je tudi, da bi vsak pri nas imel doma v kleti vsaj liter slovenskega naravnega vina in bi tega odprl ob raznih priložnostih, ne pa, da gre trgovino ali na bencinsko črpalko. Slovenija je zelena, ima toliko lepih lokalnih produktov, lepih posebnosti, dobrih restavracij. In dobrih vinarjev. Tisti, ki pridelujejo naravno vino, so bolj kot doma znani v tujini in od prodaje tam tudi živijo."
Alen bi tisto, kar je njemu pri vinih najbolj zanimivo, rad predstavil tudi drugim ljudem. Z osmimi slovenskimi pridelovalci biodinamičnih, naravnih, živih vin se je dogovoril, da bo na spletu predstavljal tudi njihova ozadja - ne samo fotografije steklenice, ampak tudi to, kdo je vino naredil, in filozofijo tistega človeka. Osem vinarjev s po štirimi produkti namerava že v tem mesecu ponuditi na spletu pod imenom Drinkslowine, z butično in ne masovno prodajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
