Trenutno imajo v piranskem Akvariju v manjšem karantenskem bazenu mladež toponosih morskih šil in trop mladih morskih konjičkov. V dveh ločenih bazenih. Dolgonosi morski konjički, ki so se lani septembra izlegli pri njih, so zdaj že v pozni puberteti. Samičke in samci so že nekaj mesecev v ločenih akvarijih. "So le bratje in sestre in se ne smejo pariti med seboj. Ne, razmnoževanje v akvariju ni dovoljeno," pravi Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija. Sprva so jih imeli vse skupaj v istem akvariju, a potem so samčki začeli dvoriti samičkam, ki so njihove sestre. To je bil znak, da je čas za ločene bazene. Od več kot 250, kolikor se jih je septembra lani izleglo pri njih, so obdržali le 18 morskih konjičkov, od teh so trije poginili v prvih dneh, ostalih 15 pa lahko spremljajo pri odraščanju.
Uspeh, a tudi velika odgovornost
Strokovnjaki ocenjujejo, da preživi približno en odstotek mladic morskih konjičkov, poleg tega je dolgonosi morski konjiček vrsta, ki se zelo težko razmnožuje v okolju, ki ni naravno. "Od kolegov akvaristov iz tujine še nisem slišala za tako uspešno zgodbo, kot je naša. Že zato sem ponosna, da nam je uspelo, kaj šele, da smo obdržali in vzgojili toliko konjičkov," je vesela Manja Rogelja.
Samičke so od samcev začeli ločevati po štirih, petih mesecih, ko je naraščaj začel prehajati v puberteto. Zdaj so samčki v pozni puberteti, tako rekoč mladeniči, ki se bojujejo za samičke. "Če bi jih pustili v akvariju z drugimi starejšimi, odraslimi konjički, bi ti mlade ves čas odganjali, to pa bi bil za naše mladince stres. Zato so naši mladi samci v enem akvariju, v drugem pa so pari drugih konjičkov in naše samičke, ki jih za zdaj pustijo na miru. Saj pravim, da je pri nas kot v telenovelah: dvorjenje, tekmovanje za naklonjenost ..." se pošali Manja Rogelja.
Konjičkov ne smejo izpustiti v morje
To, da je ekipi v akvariju uspelo obdržati toliko mladičkov dolgonosih morskih konjičkov, pred njih postavlja veliko odgovornost, saj morajo sedaj zanje primerno poskrbeti. Ker jih v morje ne smejo izpustiti, ostajajo v Akvariju Piran, razmišljajo pa, da bi katerega ponudili drugim javnim akvarijem, kjer bi zanje lahko primerno skrbeli. Tudi nekatere od približno 50 mladih morskih šil, ki so jih obdržali, bodo verjetno razdelili med druge akvarije.
Naša zakonodaja prepoveduje spuščanje zavarovanih vrst nazaj v naravo, v tujini pa obstajajo tudi drugačne ureditve oziroma projekti: konjičke spuščajo v morje, pred tem pa jih označijo in jih na tak način lahko spremljajo v naravnem okolju. Tudi v Akvariju bi si želeli, da bi njihovi konjički lahko svobodno zaplavali v morju in bi lahko oprezali za njimi med potopi, ampak za zdaj zakonodaja tega ne omogoča. So pa veseli, da imajo znanje, s katerim bi lahko tako karizmatični vrsti rib pomagali, če bi se kdaj izkazalo za potrebno.
V Akvariju Piran so ponosni na 15 dolgonosih morskih konjičkov, ki so se izlegli pri njih.
Občasno pa je piranski akvarij tudi okrevališče. Nazadnje je pri njih pol leta okrevala želva, glavata kareta, potem ko jo v akvarij ranjeno prinesel ribič Cristian Pugliese. Nesrečna želva bi najbrž poginila, če je ribič ne bi potegnil iz morja in opazil, da ima globoko v žrelu zataknjen trnek. Po veterinarski oskrbi so želvo prevzeli v Akvariju Piran, kjer je ostala do konca maja, ko so jo izpustili v morje.
Manj srečne zgodbe
Nekatere zgodbe iz akvarija pa imajo drugačen, manj srečen konec. Med zimskim premorom, ko je čas za čiščenje in vzdrževalna dela v akvariju, so odkrili gnezdo z jajčeci moškatne hobotnice. Toda voda - tedaj še niso imeli hladilnih naprav za akvarije - je bila pretopla. Mladiči so se začeli prehitro izlegati. Tako so gnezdo in bodočo mamo hobotnico preselili v morje. "Upali smo, da bomo s tem izleganje zaustavili. Ne vem, ali je uspelo, ampak naučili smo se nekaj novega in tudi opremili vse karantenske akvarije s hladilnim sistemom," pravi Manja Rogelja.
