Zora Štok
Da so južnoameriški mamilarski karteli neusmiljeni in da njihovi pripadniki neusmiljeno umorijo vsakogar, ki jim le skuša stopiti na pot, je splošno znano. Tudi v zvezi s prepletenostjo vodij kartelov s politiko in gospodarstvom si nihče ne dela utvar, čeprav se v posameznih državah vsaj občasno lotijo akcij, katerih namen je uničiti veletrgovce z drogo. A problem za oblasti, ki bi na tem področju rade uvedle red, torej vsaj omejile proizvodnjo prepovedanih drog, če je že ne morejo izkoreniniti, je tudi lokalno prebivalstvo. To se praviloma ne strinja z napori vojske in policije, da se razbijejo posamezni karteli, ampak simpatizira z njimi.
Narko šefi morijo, a tudi gradijo ceste in šole
Guzman mlajši ostal na prostosti
Neposredni dokaz za to je ves svet lahko spremljal sredi oktobra, ko so v Mehiki aretirali sina zloglasnega Joaquina Guzmana, bolj znanega pod vzdevkom El Chapo. V ZDA prestaja dosmrtni zapor zaradi preprodaje drog, umorov in drugih kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem mamilarskih kartelov. Kmalu po aretaciji njegovega sina Ovidia Guzmana Lopeza, ki je prevzel očetove posle, je v mestu Cuiliacanu v mehiški zvezni državi Sinaloa, po kateri ima kartel ime, zavladal nered, kot ga zlepa ne pomnijo. Ko so policisti in vojaki aretirali Guzmana mlajšega in je z dvignjenimi rokami med policisti in vojaki stopil iz hiše, so se po drugih vojakih in policistih, ki so sodelovali pri aretaciji, usuli streli iz različnega orožja. Po prvih informacijah sta med streljanjem umrla dva človeka, 21 je bilo ranjenih. A to ni bilo vse.
Prerešetali policista
Koliko maščevalnosti vlada v kartelu, kaže dogajanje izpred tedna dni, ko je bil na parkirišču v Culiacanu s streli iz polavtomatskega orožja prerešetan policist, ki je bil sodeloval v neuspešni aretaciji Guzmana mlajšega. Preiskava je pokazala, da so napadalci sledili vozilu policista, in ko je ta parkiral pred nakupovalnim centrom, so morilci izstopili iz svojega avta in začeli streljati v policistov nissan. Policija je naštela 150 izstreljenih nabojev, umorjeni pa je bil eden višje pozicioniranih policistov v zvezni državi Sinaloa.
El Chapo
El Chapo (kar pomeni kratki - tako so ga klicali zaradi nizke rasti pa tudi, ker je bil nagle jeze) je kartel Sinaloa vodil več desetletij. Iz mehiških zaporov je prvič pobegnil že leta 1993. Znova so ga prijeli leta 2015, a je iz zapora pobegnil skozi predor, ki so ga z zunanje strani izkopali njegovi pripadniki. Tretjič so ga aretirali leta 2016; oblastem je uspelo zagotoviti, da je za rešetkami ostal vse do izročitve ZDA. Ker se je na vse mogoče načine preko svojih odvetnikov upiral izročitvi ZDA, je postopek trajal dobri dve leti. Letos so ga potem na sodišču v New Yorku spoznali za krivega preprodaje več ton prepovedane droge iz Mehike v ZDA in ga obsodili na dosmrtni zapor. Po izrečeni sodbi se je v Mehiki vnela prava vojna za njegovo nasledstvo, a so sinovi poskrbeli, da je kartel Sinaloa ostal v njihovih rokah, in tako še vedno obvladuje območje od Buenos Airesa do New Yorka.
O moči El Chapa priča tudi podatek, da ga je Forbes razglasil za enega najmočnejših in najvplivnejših ljudi na svetu v obdobju od 2009 do 2013, ameriška agencija za boj proti drogam (DEA) pa je ocenila, da je El Chapo dosegel vpliv in bogastvo kot prav tako prosluli mamilarski šef Pablo Escobar.
Sinaloa in drugi mamilarski karteli
Odprto ostaja vprašanje, kdaj bodo mehiške oblasti Guzmana mlajšega le aretirale. Zahtevo za njegovo izročitev so ZDA namreč Mehiki poslale 13. septembra letos in opisana neuspešna aretacija je bila posledica te zahteve. Minister za javno varnost v mehiški vladi je po vsem dogajanju ocenil, da je bila akcija morda izpeljana prehitro, da so bile storjene nekatere napake in da si zasluži kritiko, a dodal, da je strategija vlade za zagotavljanje varnosti vendarle dobra.
Poleg kartela Sinaloa vladajo v Mehiki še štirje karteli. Sinaloa je daleč najmočnejši in njegovo delovanje zavzema tudi največji teritorij Mehike, saj obsega precejšen del severozahodnega dela države, vse od meje z ZDA na severu do juga Mehike.
The Jalisco New Generation je drugi največji kartel, usmerjen je v proizvodnjo in distribucijo sintetičnih drog (amfetaminov) v ZDA in Evropo, območje njegovega delovanja je na zahodu Mehike, v regiji Tierra Caliente, bil naj bi povezan tudi z narko tržiščem v Aziji. Njegovi pripadniki veljajo za najbolj agresivne, območje delovanja si pridobivajo s hudim nasiljem, tako da številni umori v mestih Juarez, Tijuana, Guanajauto in Ciudad de Mexico niso redkost, pripadniki tega kartela napadajo celo javne uslužbence in varnostne sile (vojsko in policijo). Kot opozorilo tistim, ki se jim zoperstavijo, člani tega kartela žrtve tudi obesijo na mostove - to je njihov zaščitni znak, podpis pod umore.
Gulf Cartel (Zalivski kartel) zavzema območje na severovzhodu države, enako kot kartel Los Zetas. Tako je celotna Mehika prekrita z interesnimi območji mamilarskih kartelov. In ker večja dva letno obrneta več milijard dolarjev, je jasno, da se pripadniki ne bodo zlepa odrekli zaslužku.
