Pa kaj, če bo nafte kmalu zmanjkalo, se bomo vozili pač z elektriko ... Takšni človeški brezbrižnosti ne more do živega niti Greta Thunberg, saj se vsi še dobro spomnimo, da so nam napovedovali že milenijsko presušitev nafte, a bomo kmalu že dvajsetič morali na avto nalepiti novo vinjeto. In saj v Braziliji ni več problem, da se amazonski gozd tako hitro krči, saj mu je papež ukinil celibat in bo lahko več župnikov molilo zanj, podnebno konferenco, ki bo rešila vse, tako kot to ni uspelo že pariški, pa so prestavili v Španijo. Se bodo politiki že dogovorili, saj nam celo strokovnjaki pravijo, da je varčevanje z energijo vsakega posameznika kot skok iz drvečega vlaka.
Vaš naslednji avto bo zato, kajne, električni. Ker nam zdaj celo avtomobilski proizvajalci - v oglasih za svoje e-avte, seveda - pravijo, da emisije iz prometa "pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zraka", se boste žrtvovali in čudoviti zvok bencinarja zamenjali za neslišnost električarja. Ne nazadnje se boste vozili zastonj ...
So vam že povedali, da vašega novega električnega avtomobila ne morete priključiti kar na navadno gospodinjsko vtičnico? Oziroma pogojno lahko, če se boste vozili le vsak tretji dan in le do najbližjega blagovnega centra. K ceni e-avtomobila zato prištejte vsaj še tisoč evrov, da boste avto lahko napolnili vsaj čez noč, pa vse do cene avtomobila srednjega naftnega razreda, da vam bo e-avto (do najbližjega blagovnega centra) z domačo fotovoltaično elektrarno poganjalo sonce.
Pa še potem ne bo zastonj! Oziroma zaenkrat si e-avte lahko omislijo le tisti, ki si kupijo teslo. Zato, ker je dovolj drag, da se jih proda dovolj malo in jih lahko trenutna elektrika sploh napolni. Ste mislili, da je gradnja slovenskih avtocest draga? Potem še ne veste, koliko bo stala nova električna infrastruktura za polnjenje vseh e-avtomobilov! Danes je nafta skoraj zastonj v primerjavi s tem, koliko bo jutri stala elektrika!
Ker je nafte vedno manj, avtomobilov pa vedno več, ni treba širiti le avtocest - namesto preusmeriti prometa kam drugam -, temveč, logično, tudi električne centrale. Dravo smo že celo zajezili, zato je treba to narediti še z Muro. In ker to ne bo dovolj, Krškega ne bomo ukinili, temveč ga podvojili. Ali pa bomo izkoristili sonce. Sončili se tako ne bomo več, saj bomo za tako veliko električno lakoto morali celo domovino prekriti s sončnimi celicami. Torej se bomo umaknili tja, kjer bo prostor - v zemljo, saj v njej ne bo več nafte.
Kaj lahko naredim sam? Razen tega, da s tržnice ne odhajam več z desetimi plastičnimi vrečkami (iz nafte), temveč z eno pleteno košaro (iz Ribnice), se tudi na Lent ne vozim več z nafto, temveč z nogami. Zato bo moj naslednji avto e-kolo!
Zaenkrat se še zmorem po cikcak serpentinah z brvi do Ruške priplaziti na lasten pogon. A mi vedno dalje do vrha postaja jasno, da bo kmalu potrebna pomoč. Zato za dedka Mraza načrtujem nadgradnjo bicikla v e-pogon.
Z električnim biciklom se, namreč, manj potimo, s čimer dosežemo kar trojni podnebni učinek ... Varčujemo z nafto, ker porabimo manj tople vode za prhanje. Ne onesnažujemo zraka, ker se lahko z e-biciklom pripeljemo tudi do bolj oddaljenih blagovnih centrov. In ker e-kolesa porabijo dosti manj elektrike kot e-avti, ne bo treba zajeziti Mure ali prekriti s sončnimi celicami Primorske.
Pa kaj, če bo nafte zmanjkalo, saj se bom vozil s kolesom ... Takšni moji naivnosti je napoti le nekaj - kolo, namreč, potrebuje kolesarske steze! Kar poglejte, kje in kako se lahko s kolesom vozimo po Mariboru in okolici. Kolesarskih stez ni, čeprav jih ves čas gradijo. Toda to so steze, ki se vsakih petdeset metrov zaletijo v pločnik, na vsakem križišču v avto in na vsakem koraku v pešca. Trenutno največji mariborski gradbeni projekt poteka po Ulici Pohorskega odreda, kjer bomo spomladi ob novem skate parku dobili še prvo pravo kolesarsko stezo. Leta 2020! Pa z evropskim denarjem, seveda. A kaj, ko s tem denarjem trenutno celo vasi gradijo več kilometrov kolesarskih cest in poti kot "veliki" Maribor. Toliko o nafti, ki je je vedno manj, in teslih, ki jih je vedno več.
