Sloviti Dieselgate se zdi z današnjega zornega kota največji škandal v zgodovini avtomobilizma. Morda tudi je – vsaj v primeru, ko ga merimo s količino denarja, ki ga je moral (in ga bo še moral) nemški koncern plačati tako ali drugače prizadetim. Toda če je merilo število avtomobilov, ki jih je treba zaradi takšne ali drugačne napake popraviti, predvsem pa število umrlih in poškodovanih, je ta neslavna lovorika v vitrini japonske tovarne avtomobilskih sestavnih delov Takata.
Bolj ali manj se ve, da je bilo v aferi Dieselgate s sporno programsko opremo, ki je med testiranjem v laboratoriju sporočala drugačne, bistveno nižje vrednosti izpušnih plinov kot pa na cesti, okuženih od osem do devet milijonov vozil koncerna Volkswagen. Znano je tudi, da se je sredi leta 2015 vse skupaj začelo v ZDA, prav tako ni skrivnost, da se je nemški avtomobilski konglomerat pogodil predvsem z ameriškimi oblastmi in ameriškimi kupci. V Evropi, kjer je bilo prizadetih največ vozil nemške avtomobilske skupine (ni šlo le za volkswagne, pač pa tudi audije, škode, seate, porscheje ipd.), poravnava teče bistveno počasneje, deloma so lahko v tem pogledu zadovoljni predvsem nemški kupci. Tako ali drugače, Dieselgate ima kar nekaj vzporednic z vsem tistim, kar se je zgodilo s Takato.
Takata od leta 1933
Takata je bila ustanovljena leta 1933 in se je ukvarjala pretežno s tekstilom oziroma padali; podjetje je ustanovil Takezo Takada. V zgodnjih petdesetih prejšnjega stoletja so začeli raziskovati tudi področje uporabe varnostnih pasov in dobro desetletje kasneje so začeli uporabljati ime Takata. Tedaj so zgradili tudi prvi testni poligon na Japonskem, ki se je ukvarjal s preskušanjem varnostnih pasov. Leta 1970 so razvili varnostni sistem/pas za otroke, še dobrih deset let kasneje pa so se začeli pojavljati tudi na Korejskem polotoku, v ZDA, Veliki Britaniji ... Ob zračnih varnostnih blazinah so izdelovali tudi volanske obroče in celo vrsto avtomobilskih sestavnih delov.
Vztrajna ameriška NHTSA
Tudi v tem primeru se je začelo na drugi strani Atlantika in vsaj za zdaj je bilo največ odškodnin in vsega drugega denarja izplačanega v ZDA. Nekaj razlik ali vsaj ena, ne tako nepomembna, vendarle je: v primeru Takate naj bi bili najbolj prizadeti Američani, kar pa tudi ni povsem gotovo. Čeprav se podatki razlikujejo, se zdi precej verodostojna ocena ameriške agencije za varnost avtocestnega prometa NHTSA. Ta meni, da je zaradi napake pri sprožitvi zračnih varnostnih blazin v zadnjih osmih letih zgolj v ZDA umrlo vsaj 19 ljudi, po vsem svetu pa okoli 27, medtem ko naj bi bilo poškodovanih nekaj sto ljudi. Tudi ocena o tem, koliko avtomobilov je bilo treba pregledati in popraviti, je v orjaškem razponu – od 53 do 64 milijonov. In upoštevaje dejstvo, da vse skupaj še ni končano, utegne biti Takata v tem pogledu nesporni svetovni rekorder.
Omenjena japonska tovarna se je v središče pozornosti ne le ameriške, ampak tudi evropske in gotovo v precejšnjem delu vse svetovne javnosti znašla leta 2013. Tedaj so v ZDA na t. i. izredni pregled (recall) poklicali okoli 3,6 milijona pretežno japonskih avtomobilov. Razlog? Prej omenjena agencija je ugotovila, da se zračne varnostne blazine japonske tovarne polnijo nepravilno oziroma se ohišje lahko razleti s tako silo, da delci poškodujejo voznika in sovoznika. To je pomenilo, da lahko po eni strani ti delci usodno poškodujejo voznika in sovoznika, po drugi pa ob sproženju zračne varnostne blazine tudi ob minimalni hitrosti povzročijo izgubo kontrole nad vozilom in s tem nesrečo še s hujšimi posledicami. Kot primer je NHTSA navajala prometno nesrečo, ki se je zgodila leto dni kasneje (torej 2014) in v kateri je na Floridi umrla 42-letna noseča voznica malezijskega porekla. V njeno hondo civic se je pri hitrosti 18 km/h zaletelo drugo vozilo. Ko se sprožila zračna varnostna blazina, se ji je delec ohišja s tako silo zapičil v vrat, da je umrla nekaj ur po nesreči. Hčerka, ki se je rodila že po materini smrti, je umrla tri dni kasneje …
Zadnja smrtna nesreča v ZDA januarja letos
Po podatkih ameriškega Consumer Reportsa se je zadnja smrtna prometna nesreča, ki je bila posledica nepravilnega delovanja Takatine zračne varnostne blazine, zgodila 9. januarja letos. V nesreči je umrl voznik honde accord letnika 2002, ki pa ni bil lastnik vozila. Pri Hodni so sporočili, da so poskušali lastnika avtomobila vsaj stokrat obvestiti o nujni zamenjavi zračnih varnostnih blazin, vendar se jim to ni posrečilo oziroma vozila ni bilo na pregled. Japonska tovarna tudi ugotavlja, da pri starejših hondah, posebno tistih, ki so bile izdelane v letih 2001-2003, obstaja večja nevarnost nepravilnega delovanja zračnih varnostnih blazin.
Vlaga kot vzrok nepravilnosti
Takata je bila v času, ko so v ZDA začeli ugotavljati vse več nepravilnosti pri delovanju njenih zračnih varnostnih blazin, eden največjih izdelovalcev tovrstnih sestavnih delov. Njen delež na trgu zračnih varnostnih blazin je bil kar 20-odstoten. To je pomenilo, da skoraj ni bilo večje avtomobilske tovarne, ki ne bi sodelovala s Takato ali kupovala pri njej. Po (znova) nepopolnih podatkih je bilo prizadetih vsaj 20 avtomobilskih podjetij po vsej zemeljski obli, vendar s temi japonskimi zračnimi blazinami niso opremljali vseh modelov. To je tudi eden izmed razlogov, da zamenjava zračnih varnostnih blazin oziroma t. i. inflatorjev, ki skrbijo za polnjenje, še do danes ni opravljena v celoti in bo zanesljivo trajala še nekaj časa.
Evropski Rapex za obveščanje o nevarnih proizvodih
V Evropski uniji obstaja informacijski sistem Rapex (rapid alert system for dangerous non-food products) za hitro izmenjavo informacij med državami članicami in Evropsko komisijo glede ukrepov in postopkov v zvezi s proizvodi, ki pomenijo resno tveganje za zdravje in varnost potrošnikov. Ta sistem omogoča potrošnikom preverjanje, kateri nevarni proizvodi so bili odkriti na trgu skupnosti. To pomeni, da se v tem sistemu pojavljajo tudi informacije, povezane z varnostjo avtomobilov vseh znamk, ki se pojavljajo na trgu EU. Slovenija je del tega sistema. Na ravni EU pa ne obstaja, tako je videti, podroben prikaz dogajanja s Takato, kot je to značilno za ZDA.
Kakšno leto po prvem vpoklicu pretežno japonskih avtomobilov so se za to odločili tudi BMW, Chrysler, General Motors in Ford ter se tako pridružili Hondi, Mazdi, Nissanu in Toyoti, pri čemer je šlo za vpoklic po vsem svetu. Medtem je Takata sporočila, da se težave pojavljajo zaradi nepravilnosti, ki so jih razkrili pri pregledu dela v tovarni v Mehiki. Tam naj bi bilo prihajalo do napake pri polnjenju eksploziva, ki sproži polnjenje zračne varnostne blazine, povrh pa naj bil nepravilno nameščen. Nekaj kasneje sta tako tovarna kot japonsko ministrstvo za infrastrukturo, transport in turizem sporočila, da lahko vlaga prodre v notranjost inflatorjev in "destabilizira" delovanje zračne varnostne blazine. To naj bi tudi pomenilo, da je večja nevarnost za napako v krajih, kjer je v zraku veliko ali več vlage. Ne glede na vsa pojasnila pa je bilo jasno, da je omenjena napaka lahko usodna, kajti zračne varnostne blazine so eden najpomembnejših pripomočkov pasivne avtomobilske varnosti. In procesa vsesplošnega pregledovanja avtomobilov, opremljenih s Takatinimi zračnimi varnostnimi blazinami, ni bilo mogoče ustaviti. Pa tega nihče niti ni hotel.
Milijarda dolarjev za kazni in odškodnine
Ker v ZDA nimajo kakšnega posebnega razumevanja za takšne napake, zlasti ne, ko je na zatožni klopi neameriško podjetje, se je zgodba razvijala v pričakovani smeri in s prav tako pričakovanim epilogom. Leta 2015, v času, ko je poganjal prej omenjeni Dieselgate, je morala japonska tovarna plačati 200 milijonov dolarjev kazni. Dve leti kasneje je bila vložena obtožnica proti trem izvršnim direktorjem, vse skupaj pa je Takato stalo okoli 1,2 milijarde dolarjev: 200 milijonov dolarjev kazni je šlo ameriški državi, več kot 125 milijonov so namenili za odškodnine poškodovanim in svojcem umrlih, okoli 850 milijonov pa so morali plačati tudi prizadetim avtomobilskim tovarnam.
2017. leta je šel japonski izdelovalec zračnih varnostnih blazin v stečaj.
Istega leta je šel japonski izdelovalec zračnih varnostnih blazin v stečaj, kar je še ostalo, je kupilo kitajsko podjetje Key Safety Systems. Z nekaj ironije bi bilo mogoče reči, da so jo Japonci ob vsem, kar so povzročili, v primerjavi z Nemci odnesli zelo zelo poceni …