Nasveti Miše Pušenjak: Kaj lahko naredimo, da bo paradižnik ostal zdrav

Kadar je pridelek paradižnika dober, je bila za vrtičkarje dobra tudi sezona in obratno. Paradižnik je v krajih, kjer živi, odporna rastlina, skoraj lahko rečemo plevel - žal ga pri nas zebe. Tudi letošnje leto ni nič drugačno. Zato popolnega odgovora na vprašanje, kaj lahko naredimo, da bo paradižnik ostal zdrav, seveda ni. Nekaj pa vendarle lahko naredimo.

Ne začnimo prezgodaj

Paradižnik je k nam prispel iz krajev, kjer je temperatura ves čas nekje okoli 25 °C in se pozimi ne spusti velikokrat pod 18 °C. Zato rastline kljub vsemu prilagajanju - sorte so nekaj povsem drugega od starega divjega paradižnika - ne marajo nihanja temperature, vlage v zemlji, ne marajo vetra in seveda želijo živeti v topli (ne pa v vroči!) zemlji. Letošnje vreme je botrovalo vsemu opisanemu, česar pa paradižnik ne mara.

Ob sajenju je bila zemlja premrzla, tudi temperature zraka, predvsem nočne, niso bile idealne za mlade rastline. Slabše bo razvit koreninski sistem in veliko energije bo porabljene za premagovanje hladnih noči. Podnevi pa se je ozračje kakšen dan kar pošteno ogrelo, kakšen dan pa je ostalo hladno. Tega nihanja temperatur rastline iz Južne Amerike ne marajo. Zaradi tega je letos obrambni sistem rastlin na veliki preizkušnji. Ne pozabite, da se lahko posledice tega vremena zavlečejo vse do konca poletja, rastlina ne bo tako odporna, kot bi bila v normalnem začetku življenja.

Začne se z izbiro sorte/hibrida

Veliko ljubiteljev vrtnarstva se ne zaveda pomena sorte in hibrida. Bolj ali manj govorijo o zgodnji, poznih, debeloplodnih, češnjevih paradižnikih, le malo pa se jih zaveda, da je znotraj opisanega široka paleta sort, ki lahko poleg barve, oblike, velikosti in okusa pomenijo tudi večjo odpornost rastlin. Žal pa imam slabo novico. Volovsko srce, zelo stara sorta, ki je zavzela srca številnih ljubiteljskih vrtnarjev, da ne želijo razmišljati o drugi izbiri, je žal najbolj občutljiva sorta, kar jih poznam. Vendar to nikakor ne pomeni, da ga zdaj ne sadite več. Mogoče pa odprite srca še kateri drugi sorti, mogoče hibridu? Sama vedno svetujem, da se sadi ob najbolj priljubljeni sorti še kakšna druga, odpornejša, žal so to samo hibridi.

Druga napaka je hitenje

Zelo pomembno je tudi, da sadike, ki jih sadimo, niso prevelike (največ 25-30 cm višine), predvsem pa, da niso posajene v prehladno zemljo. Vrtičkarji že od začetka aprila iščejo meje, kdaj - čim bolj zgodaj - posaditi paradižnik in tudi druge plodovke kar na prosto. Pa vendarle, zavedajte se, da kljub vsem vremenskim spremembam paradižnika aprila na prosto ne sadimo! To morate upoštevati predvsem tisti, ki si radi sadike pridelate sami. Na oknih je sploh težko, saj rastejo izredno hitro in zelo pogosto prerastejo velikost, primerno za presajanje, veliko prehitro. Svetujem, da se paradižnik za sadike doma seje šele okoli 1. marca, nič prej.

Moj naslednji nasvet je, da se sadi paradižnik, predvsem v rastlinjake, šele v sredini junija. Za ta del ga sejemo v začetku maja, možno pa je tudi narediti potaknjence iz prvih zalistnikov zgodaj sajenih rastlin. Tale bo veliko lažje preživel slabe vremenske razmere, proti koncu poletja bo še mlad in vitalen in veliko lažje ga boste obirali dolgo v jesen. Spomnite se samo samosevcev na kompostu, ki res redko zbolijo. To je zato, ker so kalili v toplem vremenu in niso izgubljali energije za boj z mrazom.

Gnojenje

Tudi pretirano gnojenje lahko povzroči padec imunskega sistema rastlin. Preveč dušika za plodovke vedno pomeni obremenitev. Zato pogosto sploh ne svetujem gnoja kot osnovno gnojilo za paradižnik, posebej za tiste, ki preprosto ne zmorejo biti zmerni. Velja, da lahko v jeseni (ne spomladi), paradižniku damo 1,5 l/m² hlevskega pa tudi konjskega gnoja, ne več. Še boljši je seveda kompost. Tega uporabite 8 l/m². Pri kupljenih organskih gnojilih se držite navodil, nikakor ne zaokrožujte porabe hranil navzgor - po domače "raje po eno pest več", da bo bolje raslo. V rastlinjakih so lahko odmerki še nekoliko nižji.

Paradižnik potrebuje veliko kalija. Zato je smiselno uporabiti tudi lesni pepel, če ga imate. A damo ga lahko največ 0,8 kg/10 m² na leto. Drugače je njegov učinek ravno nasproten. Vrtičkarjem pogosto svetujem, da se (če nimam analize seveda) doda osnovnemu gnojenju do 20 dag kalijevega sulfata na deset kvadratnih metrov. Za večino od do zdaj zapisanih nasvetov je letos že pozno, kalij pa lahko pa dodate še zdaj, kot dognojevanje, le da ga morate zadelati v zemljo.

Velikost sadik in presajanje

Tudi to ima veliko vlogo pri tem, da bo paradižnik poleti bolj zdrav. Pri nas vedno bolj opažam, da ljudje z veseljem kupujejo zelo velike, skoraj cvetoče sadike. Spet je treba poznati osnovna pravila v naravi. Za vsak opravek ima narava svoj idealen čas. Če presajamo rastline v tisti fazi, ko delajo koreninski sistem, bomo najbolj uspešni, pa zdaj ne govorim o luninih menah.

Paradižnike presajamo zelo globoko, vse do prvih pravih listov. S tem izkoristimo odlično lastnost plodovk, da tudi na steblu poženejo nove korenine. Koreninski sistem bo globlji, s tem pa bo tudi izkoriščenost hranil v zemlji boljša. Če so sadike že tako velike, da boste za sajenje skopali "Postojnsko jamo", jih sadimo tudi "na L", torej tako, da steblo položimo vodoravno v zemljo. Ob tem pa pazite, da poleti ob rahljanju tal ne boste presekali tega stebla.

Nega

Med letom redno odstranjujemo zalistnike, saj ti porabljajo veliko hranil, ki bi drugače šla plodovom na glavnem steblu. Rastlina lahko počrpa samo toliko hranil, da nahrani le-te. Če ima stranska stebla, porablja zanje preveč hranil in energije in je nima več za obrambo pred boleznimi. Da ne govorim ponovno o tem, da je glavni sovražnik oziroma vzrok hitrega širjenja bolezni omočen list. Če vlage na listih ni, tudi okužba ne bo pripeljala do bolezni. Če imamo veliko listja, se to dolgo suši in pogoji za razmnoževanje bolezenskih klic so seveda veliko prej izpolnjeni.

Tudi namakanje in prekrivanje tal sodi k varstvu paradižnika. Žejna rastlina je tudi lačna rastlina, nihanje vode v tleh vodi k rušenju ravnotežja v rastlini. Zastirke omagajo, da ostajajo tla dalj časa vlažna in hladna, da korenine lahko normalno črpajo hranila.

Če boste zdaj (spomladi) ob sajenju postavili dobre temelje, koreninski sistem, razdalje, sorte …, se poleti ne bomo veliko pogovarjali o pripravkih za zaščito. Če pa bo vreme vlažno, bom samo o tem kaj več napisala takrat. Vsekakor ne pomaga, če sadike zdaj škropite s čimerkoli, ne bo delovalo dolgo.

Pripravki, ki upočasnjujejo razvoj bolezni

Spomladi je bilo zagotovo treba poskrbeti za krepitev imunskega sistema paradižnika. Glede na to, da je bilo in še vedno je dokaj hladno, sem svetovala redno uporabo alg ali pripravkov, ki vsebujejo določene rastlinske izvlečke; vse to se lahko kupi v zadrugah in trgovinah. Od domačih pripravkov je bil na prvem mestu pripravek (čaj) iz nadzemnih delov baldrijana. Ta deluje samo v pomoč pri prenizkih temperaturah. Pripravek iz cvetov regrata in čaj iz cvetov ognjiča pa sta splošna krepčilna pripravka, ki ju lahko uporabljamo vedno, kadar vreme ni najbolj ugodno za paradižnik. V nasprotju s prevladujočim mnenjem ti pripravki niso fungicidi, ne preprečijo bolezni. Pomagajo pa rastlini, da ima več energije in moči, da se brani sama. Seveda pa letos niso mogli narediti čudežev. Zato sem lani prvič v življenju tudi vrtičkarjem svetovala uporabo bakrenih pripravkov, ob upoštevanju vseh navodil. Tudi pripravek vitisan je dovoljen v ekološki pridelavi in lahko v začetku napada bolezni pomaga.

Med domačimi pripravki je v primeru najhujše nevarnosti to žajbljev čaj, preventivno pa kamilični čaj na prvem mestu. Uporabljamo pa lahko tudi čaj timijana, šetraja ali pripravek iz listov in ostankov česna ali čebule, pa tudi drobnjaka. Tudi pripravek iz sode bikarbone je na začetku napada bolezni učinkovit. Vedno pa pazite, da škropite pri temperaturah pod 30 ºC in po sončnem zahodu. Tudi tem pripravkom dodajamo biostimulanse, krepčila, ki so opisana. Prav tako pa je treba vedeti, da vreme, kot ga imamo letos na začetku sezone, težko premagamo z uporabo pripravkov. Zato pač letošnje leto vzemite kot svarilo in mogoče kot spodbudo, da si postavite rastlinjak, ki naj služi tako za varstvo paradižnika polet kot za čim več zelenjave pozimi.