Miša Pušenjak
Sicer sem pristaš tega, da naj bo glavnina naše prehrane vedno tisto, kar so nekoč že jedli naši predniki. Najpogosteje vsi pozabimo, da ne gre samo za vnos hrane v naša telesa, vse tiste silne koristne snovi mora telo znati porabiti, dostaviti iz prebavnega sistema v kri in preko nje v celice; šele tam nam pomagajo. Tega se mora tudi telo naučiti. To, kar so jedle naše babice, telo zanesljivo zna porabiti, pogosto pa se sprašujem, če res vsi ti silni antioksidanti in zdaj tako popularno sadja to znajo. Zato menim, da so solata, zelje, korenček … še vedno tisto, česar moramo pojesti največ. To pa še nikakor ne pomeni, da ne bi sadili tudi česa novega. Tokrat bom predstavila eno od rastlin, ki je v zadnjih letih hitro zavzela naša srca - sladki krompir. Ker prihaja k nam iz toplih krajev in ima dolgo vegetacijo, je bilo nekoč zanj naše poletje prekratko - zdaj pa nič več.
Sladki krompir se predstavi
Čeprav ima podobno ime, sladki krompir ni v sorodu z našim krompirjem. Najprej smo spoznali balkonsko različico, na okrasnih vrtovih pa nas že več let razveseljuje njegov lepi, plezajoči sorodnik, lepi slak. Sladki krompir ali batata je namreč v sorodu s slaki, njegovo latinsko ime je Ipomea batata. Pogosto ga pri nas zamenjujejo s topinamburjem, čeprav tudi ti rastlini nimata prav nič skupnega. Včasih boste zanj kje slišali ime jam, vendar tudi tu ne gre za isto rastlino. Prihaja iz centralne, Južne Amerike, že to nam pove, da potrebuje veliko toplote in sonca. Ker pa prihaja bolj iz centralne kot iz Južne Amerike, rastlina ni občutljiva na sušo. Po nekaterih podatkih naj bi sladki krompir uživali že nekaj tisočletij pred našim štetjem.
Čeprav ima podobno ime, sladki krompir ni v sorodu z našim krompirjem
Rastlina je plezajoča, na dolgih steblih pa najdemo temno zelene, srčasto oblikovane liste. Nekateri kultivarji tudi zacvetijo, cvetovi pa so povsem podobni našemu lepemu slaku. V nekaj mesecih v zemlji oblikuje velike gomolje, ki so na prvi pogled podobni gomoljem dalije. Kožica gomoljev je lahko rjava, rdeča ali celo oranžna, meso pa od bele do krem in tudi povsem oranžne barve. Meso je nežnejše od našega krompirja in ima močno sladkast okus, tako je tudi dobil ime.
Osnove pridelovanja
Za pridelovanje izberite najbolj sončna, vendar odcedna mesta na vrtu. Potrebuje dobro pripravljeno, globoko zemljo, zelo smiselno ga je pridelovati na dvignjenih gredicah. Bolje uspeva pri nekoliko nižjih pH zemlje (okoli 6), zato ga nikoli ne sadite tja, kjer ste v preteklem letu apnili. Če želite pridelati velike gomolje, ga morate gojiti na foliji ali posebni opori. Mogoče pa je tudi pridelovanje v večjih sodih, kjer se rastlina preveša iz njih.
Rastlina zahteva veliko hranil, vendar ne priporočam gnojenja s hlevskim gnojem. Uporabimo pa lahko kompost (8 l/m²) ali kupljena peletirana organska gnojila, ki jih dodamo pred sajenjem - uporabimo 75 odstotkov priporočenega odmerka. Če imate težjo, slabo odcedno zemljo, oblikujte gredice, v zemljo pa dodajte agrozeolit, ki bo preprečil prehitro zbijanje tal. Če imate težave s strunami ali bramorji, lahko pri nas kupite tudi pripravek, kjer so na zeolit vezani še rastlinski izvlečki, ki zagrenijo in zasmrdijo življenje tem škodljivcem.
Razmnoževanje
Sladki krompir razmnožujemo vegetativno. Korene je težje skladiščiti prav do spomladi, zato ga pogosteje razmnožujemo s podtaknjenci. Danes sadike ponujajo številne vrtnarije, še do nedavnega pa ni bilo tako enostavno priti do sadik. Lahko pa poskusite sami. Težje je priti do prvih sadik, v naslednjih letih pa jih lahko razmnožujete sami iz svojega materiala. Danes imajo že skoraj vse trgovine korene na zelenjavnem oddelku. A za vzgojo potaknjencev je že zelo pozno. Če so gomolji zdravi in živi, torej vaši, pa je še mogoče začeti, saj sadik na prosto ne smemo saditi pred sredino maja. Gomolje položite v vodo ali pesek, položimo jih navpično s koncem, kjer je poganjalo steblo, navzgor. Težave lahko nastanejo pri kupljenih gomoljih, ker so pogosto tretirani in zato ne poženejo radi novih poganjkov. Če imate svoje korene, težav ne bo.
Solate, zelja in korenčka moramo še vedno pojesti največ
Kmalu boste na vrhu korena pri peclju opazili poganjke novih stebel. Ko so veliki okoli deset centimetrov, jih odščipnite oziroma izpulite iz korena in iz njih naredite potaknjenec. Potem bodo poganjali še novi. Nekje deset ali več novih rastlin lahko dobite na ta način. Potaknjence lahko naredite kar v vodi, saj že po desetih dnevih opazite močan, nov koreninski sistem. Lahko pa jih, to priporočam tudi sama, enega po enega sadite v lončke, premera pet centimetrov. Na prosto jih sadimo šele, ko ima zemlja vsaj 18 stopinj Celzija ali, še bolje, sredi maja. Ne hitite, saj boste s prehitrim sajenjem dosegli samo, da bo rastlina prekinila razvoj in bo potem potrebovala veliko časa, da bo rasla naprej. Pridelek potem zagotovo ni zgodnejši, ampak poznejši.
Potaknjence lahko naredimo tudi v avgustu iz dolgih stebel, tako kot delamo pri vseh okrasnih rastlinah. Le da jih potem med zimo še večkrat ponovno razmnožimo. Najenostavneje je, da poskusimo čim dalj časa hraniti doma pridelane korene.
Na gredici
Sladki krompir je velika, bujna rastlina, ki potrebuje veliko prostora. Uživamo korene, kar pomeni, da uživamo z rezervno hrano napolnjene korenine, ne stebla, kakor pri krompirju. Zato ima krompir gomolj, sladki krompir pa koren. Sadimo v vrsti vsaj 45 centimetrov narazen, med vrstami pa naj bo en meter. Če ga boste sadili pregosto, boste pridelali manjše korene.
Rastlina je plezajoča, zato hitro pokrije gredico, vendar je ni dobro pustiti prosto plaziti se po njej. Potem se ponovno ukorenini ob številnih listih, posledica pa je sicer veliko število, a zelo malih gomoljev. Zato sladki krompir sadimo na folijo ali pa mu postavimo oporo, nekakšno mini pergolo na višini pol metra od tal - in nanjo speljemo vse poganjke. Če se boste odločili za folijo, morate pod njo namestiti preluknjane plastične cevi za namakanje. Namakanja po listih namreč ne bo dobro prenašal.
Mogoče ga je saditi tudi v visoke posode, sode, premera več kakor pol metra; rastlino pustimo, da se preveša iz soda, v njem pa bodo zrasli tako iskani in želeni gomolji. V sodih je seveda potrebno redno dognojevanje, lahko pa uporabite tudi tekoča organska gnojila, ki so pri nas že na razpolago v trgovinah. Ko rastlina prekrije sod, gnojimo vsaj enkrat, kasneje tudi dvakrat tedensko. Prenehamo pa konec avgusta.
Ob sajenju morajo biti tla dokaj vlažna in topla, priporočam, da jih celo zalijemo. Kasneje je sicer občasno potrebno namakanje, vendar ne smemo pretiravati in zemlje povsem napojiti z vodo, saj lahko potem pridelamo deformirane gomolje ali celo povzročimo gnitje. Vsekakor zalivamo samo do konca avgusta, da v miru dozori.
Pri nas nima omembe vrednih sovražnikov, če ne pretiravamo z gnojenjem in gostoto setve. Njegov največji sovražnik je mraz. Če je pomlad hladna in deževna, nam verjetno ne bo uspelo pridelati gomoljev. Paziti je treba le na polže.
Spravilo, skladiščenje, uporaba
Na prostem sladki krompir pobiramo oktobra, vsekakor pa pred mrazom, saj je nanj zelo občutljiv. V rastlinjaku pa lahko počakamo tudi nekoliko dalj časa. Po spravilu gomolje okoli deset dni sušimo pri 30 °C v povsem suhem prostoru. Le dobro posušene boste lahko hranili dalj časa v zimo. Tudi skladiščimo jih pri višjih temperaturah, nekje okoli 15 °C mora biti. Vendar ne gre računati na dolgo skladiščenje. Do januarja ali februarja ga je smiselno pojesti. Nekateri ga skuhajo in raje zamrznejo kar pire, ki ga potem uporabijo kot prilogo mesu ali pa iz njega naredijo pite. Najbolj se prilega puranu ali svinjini. Sama sem ga kar dobro oščetkala (nisem lupila), narezala na rezine in pekla skupaj s pečenko. Čeprav je krompir res sladkega okusa, je celo bolj primeren za diabetike kot naš krompir.
