Nasveti Miše Pušenjak: Strah in trepet naših vrtov je udaril znova

Začetek letošnje pomladi je buren. Najprej smo imeli skoraj poletje, potem ponekod nekaj težav, celo mraz, zdaj pa je veliko padavin. Zgodnji začetek pomladi pa je, tudi zaradi lanskega poletja, prinesel veliko težav tudi zaradi polžev. Žal veliko vlage, čeprav smo si jo želeli, prinese tudi take težave. Vremenske spremembe, v katere nekateri še vedno ne verjamejo, prinašajo vedno več težav. Tako nas je tudi letos udarila polžja nesreča. Glede polžev in njihovega zatiranja ni veliko novega, za nameček so se še bolj razmnožili tudi tisti manjši, ki jih je težje najti in pobirati. Pa vseeno, ponovimo, kaj se da narediti.

Na prvem mestu ostaja pobiranje

Spomladi je smiselno najti dovolj časa za pobiranje polžev, da bo manj težav poleti, kadar bo deževno vreme. Zagotovo še bolj smiselno je to početi septembra, ko se najbolj pogosto razmnožijo za naslednje leto. Saj ni nujno, da jih iščemo po celem vrtu. Lahko jim nastavimo vabe, kjer jih najdemo. Radi imajo pivo, a ne vsakega in predvsem mora biti sveže. Vanj lahko namočite kuhinjske krpe in jih nastavite po vrtu; tam boste zjutraj našli polže.

Prav tako imajo polži nekatere rastline raje kot druge. Ko boste ugotovili, katere so to pri vas, bo delo nekoliko lažje.

Vaba za polže je lahko tudi koruzni zdrob. Nastavite polento na krožnike, vendar naj nanjo ne teče voda z listov rastlin; tam boste vedno našli nekaj polžev. Nekateri pravijo, da se polente najedo in umrejo. V poskusih na fakulteti v Ljubljani to sicer ni bilo dokazano, a na polento sem jih dolgo lovila tudi jaz.

Polže najdete tudi pod deskami in dokaj enostavno poberete. Žal jih je vedno veliko tudi v okolici zelenjadnic, zato je pobiranje nujno vsak dan. Pa zgodaj je treba vstati. Preizkušeno. Pobiranje v trdi temi pomeni, da jih najdemo tudi desetkrat več kot kmalu po sončnem vzhodu.

Mogoče samo eno opozorilo pri tem pobiranju. Nekateri pobrane polže posujejo z apnom ali soljo. Tega ne delajte. Če jih želite dokončno uničiti, jih prelijte z vrelo vodo. Kaj je narobe z apnom ali soljo? Tega se boste potem nekako morali znebiti. Sol je škodljiva - kamorkoli boste tako raztopino odložili: v stranišče, odtok ali grmovje. Sol povsod najde pot do podtalnice, potokov in rek. Kar se tiče apna, bi bilo lahko malo drugače. Pa vendarle, apno je uničevalec življenja. Saj za to so ga nekoč uporabljali - proti gnitju, za razkuževanje. To pa pomeni uničevanje mikroorganizmov, med katerimi pa je veliko več dobrih kot slabih. Zato tudi raztopina apna ne sme na kompost, v grmovje oziroma na zemljo, v reke, potoke, kamor pride preko kanalizacije.

Nastavljanje preprek

Polži ne morejo preko nekaterih ovir, na prvem mestu sta to baker in cink. Vendar mora biti ovira široka vsaj 15 centimetrov. Ko pride cela žival na tako oviro, jo strese elektrika. Zato se na primer v Avstriji dobijo robniki iz cinka. Baker je zagotovo predrag. Pa skoraj povsod po Sloveniji se potikajo nesramneži, ki ga kradejo. A okoli visokih gred ga lahko namestite, saj se trgovinah dobijo tanki bakreni trakovi. Prav pridejo tudi žlebovi, ki jih namestite okoli gred kot robnike.

Tudi v Sloveniji se dobijo posebne naprave, jaz jim rečem električni pastir za polže. Sestavljen je iz dveh žic in vira elektrike nizke napetosti. Res pa je, da se lahko kupi samo na spletu. Preko teh dveh žic polži ne morejo. Učinkovitost je dobra, težava je le, da je treba pogosto menjati baterije.

Nekateri poročajo, da je tudi ovčja volna, ki se polaga okoli ogroženih rastlin, učinkovita. Avstrijski ekološki pridelovalci so mi povedali, da so se po dveh, treh letih uporabe volne kot zastirke in/ali gnojila umaknili številni talni škodljivci, kot je voluhar, tudi polžev je bilo dosti manj.

Zastirke

Nekatere rastline polže motijo, zato ne gredo radi preko njih. Na prvem mestu naj omenim gozdno praprot; ta je lahko suha ali še zelena. Deluje kar nekaj časa. Naberemo si jo, zastirko pa obnovimo vsak mesec. Lahko jo položimo okoli rastlin, lahko pa samo na potke in okoli vrta.

Na drugem mestu naj omenim kanadsko zlato rozgo in orjaško zlato rozgo. Zelo sta si podobni, razlika med njima je minimalna. Sta pa invazivni, tujerodni rastlini - bolj ju kosimo, bolj koristimo okolju. Le da ju je zdaj težko prepoznati, ko še ne cvetita. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljana je bil poskus z njo zelo uspešen. Uporabljali so posušen material, a menim, da bi tudi zelena zastirka služila svojemu namenu. Ko so preverili delovanje ovire in vodnega izvlečka, je bilo delovanje skoraj stoodstotno. Težava je le v času dežja, ko vodni izvleček ne deluje dolgo.

Poleg preverjenega delovanja navedenih rastlin nekaj časa delujeta tudi bezeg in vratič. Kot zastirka seveda. A zastirko (listi in cvetovi ali samo listi) je treba večkrat obnavljati, vsak teden je treba nanesti nove rastlinske dele. Lahko pa se tudi posuši in potem dodaja po potrebi.

Nekateri mi omenjajo, da težave rešujejo tudi z zeleno galico. Na kvadratni meter uporabimo od 15 do 20 gramov zelene galice, ki jo raztopimo v želeni količini vode. Ne škropimo po vrtninah, ampak po poteh in predvsem grmovju, kjer se polži zadržujejo podnevi.

Kava in kavna usedlina

Sama imam veliko dobrih izkušenj tudi s kavno usedlino. Ker si pripravljam filter kavo, mi usedline ne manjka. Posujem jo med rastlinami, ki delajo senco, torej gnečo - tam namreč polži prespijo dan in vroče, suhe čase. Po dveh letih "delovanja" so se z mojega malega vrta umaknili. Trenutno jih ni. Opozarjam pa, da kavna usedlina deluje kislo. To pomeni, da zakisa zemljo. Zato jo jaz vse leto posipavam v grmovju in gostem rastlinju ob vrtu, od koder polži zvečer prihajajo na naš vrt. Ni težava tam, kjer se uporabljajo domača organska gnojila, saj sta kompost in gnoj pogosto celo preveč bazična. Da pa bi kavno usedlino na veliko uporabljali na zelenjavnem vrtu kar kot zastirko, pa verjetno ne bi bilo najbolje. Lahko pa jo kombinirate s pepelom, ki deluje bazično.

Pepel

Tudi pepel so preizkušali na biotehniški fakulteti. Pri posipavanju proti polžem sta najbolj učinkovala hrastov in smrečji pepel. Namesto apna torej raje posipavajte pepel. Z apnom ali celo soljo uničujete zemljo, dolgoročno je škoda večja. Kot ovira, torej zastirka, pa sta najbolje delovala hrast in tudi bukev. Če je pH zemlje že visok, pepel nasipavajte samo po potkah okoli gredic, da ga ne bo pepel še povišal. Visok pH namreč rastlinam prepreči sprejemanje določenih mikrohranil. Rastline so potem lačne, s tem pa bolj občutljive za bolezni, škodljivce in tudi stresne razmere. Seveda je jasno, da je plast pepela treba redno in pogosto obnavljati. Pepel je v zmerno vlažnih razmerah torej deloval.

Indijske tekačice

Kdor ima danosti zanje, to so predvsem kmetije, mu lahko tekačice zelo pomagajo. Zelo pridne so. A da ne boste postali mučitelji živali in jim škodili, je treba upoštevati več pravil. Prvo je, da osnovna hrana racam ne smejo biti polži. Race je treba hraniti z zrnjem. Polži so samo posladek oziroma zjutraj predjed. Zjutraj race spustite na vrt in predvsem najprej v okolico vrta, da opravijo svoje delo. Potem jim omogočite plavanje, torej potrebujejo ribnik ali vsaj mlako oziroma neko vodo. Zvečer pa jih nakrmite z zrnjem. Če bodo vse čas proste na vrtu, bodo po polžih pomalicale tudi vaše vrtnine. Če se bodo polžev preveč najedle in jim bo zmanjkalo vode, lahko race poginejo.

Uporaba apnenega dušika

Apneni dušik je gnojilo, ki v ekološki pridelavi ni dovoljeno. Treba ga je uporabljati pravilno. Kot zaščita deluje samo 14 dni. Ne moremo pa ga uporabljati vedno znova, saj je to gnojilo. Če je dušika preveč, imajo rastline veliko veliko težav. Nasploh je na vrtu veliko težav zaradi pretiranega gnojenja. Apneni dušik 14 dni po uporabi deluje na prav vsa živa bitja, koristna in škodljiva. Uniči tudi za rast in uspevanje naših vrtnin koristne mikroorganizme. Deluje tudi na kaleče seme in korenine rastlin. Zato je čakalna doba napisana na pripravkih. 14 dni po uporabi ne smemo saditi oziroma presajati in tri tedne ne sejati, da ne bo škoda še večja. Zakopati ga je treba v zgornjo plast (10 cm) zemlje. Potem bo uničil tudi majčkene polže, ki se še skrivajo v njej. Uporabite ga lahko samo na praznih gredah. Ne poskušajte ga trositi okoli rastlin, da ne bo ožgal korenin.

Česa pa ne delamo

Zaradi polžev ne trosimo apna ali celo soli po zemlji. S tem naredimo okolje tudi za naše vrtnine popolnoma nesprejemljivo, zato bodo ves čas hirale. In tako enkratno nespametno dejanje lahko škodi vrtninam tudi nekaj let.