Miša Pušenjak
Stročnice v ekološkem kolobarju uvrščamo med ugodilke, izboljševalke zemlje. Na ekološkem vrtu bi jih moralo biti vsaj 25 odstotkov - vsako leto! Stročnice so botanično del družine metuljnic, kar je treba upoštevati pri vrstenju vrtnin na vrtu. V kolobarju lahko metuljnice sejemo na isto mesto najpogosteje vsako tretje leto. Fižol sodi še vedno, kljub vsem novostim, med najbolj priljubljene vrtnine. Pa vendar je na vrtovih predvsem premalo nizkega fižola. Tudi grah je reden gost na naših vrtovih. Žal sta to samo dve stročnici in težko verjamem, da vsako leto zavzameta četrtino vseh površin. Vedno pogosteje se ljudje ponovno odločajo za setev boba. Kljub temu pa smo lahko veseli, da se na našem trgu pojavljajo tudi semena nekaterih novih in drugih že pozabljenih stročnic.
Do konca marca
Začnimo s stročnicama, ki ju je nujno posejati do konca marca. Bob in grah sta stročnici, ki ju sejemo spomladi in to čim prej. Na koreninah stročnic živijo bakterije, ki jim rečemo nitrifikacijske bakterije. Šele ko se naselijo na koreninah svoje metuljnice, so sposobne dušik iz zraka vezati v rastlini dostopno obliko. S tem dušikom se hranijo najprej gostiteljice, nekaj pa ga za njimi vedno ostane v tleh tudi za sosednje ali naslednje rastline. Še eno pomembno vlogo imajo stročnice na vrtu. Imajo globoke in močne korenine. S temi koreninami razrahljajo zbito zemljo in popravljajo strukturo tal.
Obe stročnici kalita veliko raje v hladni zemlji. Predvsem pa cvetita in se oplodita veliko bolje, dokler je dan kratek in so noči še hladne. Ko se dan podaljša, je cvetov veliko manj, pojavijo se uši na bobu in pepelasta plesen, pa tudi pršice na grahu. Zato je nujno, da obe stari poznani stročnici posejete čim prej, vsaj do konca marca. Pred setvijo seme čez noč namočite v toplo vodo ali, še bolje, v kamilični čaj.
Mnogi ne vedo, a obe stročnici lahko vzgajate preko sadik. V lončke premera 3 cm posejte po dve zrni graha ali boba. Vzkalijo naj na toplem, potem pa gredo lahko lončki ven, na sonce ali v povsem neogrevan rastlinjak.
Bob je zelo cenjen
Bob ne potrebuje gnojenja z organskimi gnojili. V tleh pa ne sme manjkati kalija. Sejemo ga v vrste, na razdaljo 40 cm, v vrsti pa na 10 cm. Naše stare sorte so imele majhne stroke in drobno zrno. Zato mnoge preseneti nova sorta, ki prihaja k nam iz Italije in se imenuje aquadulce. Ta naredi izredno dolge stroke z veliko zelo debelimi zrni. Bob so nekoč uživali sušen, tako kot zrnati fižol. Vendar ga je treba zelo dolgo kuhati. Svetujem vam, da raje pobirate bob v voščeni zrelosti, tako kakor grah. Suho zrno pa lahko zmeljemo, dodajamo moki za kruh (do 15 odstotkov) in tako dobimo precej bolj beljakovinsko bogato jed, ki je dobrodošla predvsem vegetarijancem.
Bob naj bi po mnenju naših babic odganjal tudi voluharja. Tega mi do sedaj še nihče ni potrdil, a poskusiti je vedno smiselno. Sadimo ga lahko samostojno ali okoli gredic s krompirjem. Tudi med vrstice krompirja ga po sajenju posadite. Za krompir je seveda zdaj še prezgodaj. Je pa smotrno poskusiti v rastlinjaku in, seveda, pred sajenjem ga nakalite.
V času rasti poskrbite, da bo zemlja okoli rastlin vedno rahla. Tudi bob bo hvaležen, če ga ob okopavanju nekoliko osujemo. V primeru suhe pomladi uporabite tudi zastirko. Pomembno je namreč, da so korenine čim dalj časa na hladnem.
Kaj pa nizki fižol?
Fižol je najbolj priljubljen in ga imajo radi povsod po Sloveniji. Fižol je tako priljubljena stročnica, da najdemo v Sloveniji dednino, ki je lastna samo nam. Toliko različnih sort in tipov fižola so gojili naši predniki! Žal se je v naša srca veliko bolje zasidral visoki fižol, ki pa na manjših vrtovih težko najde svoje mesto. Nizkega fižola Slovenci niso najbolj osvojili. A vedite, da nekatere nizke sorte stročjega fižola dajo izredno okusne, mehke stroke brez niti. Zato kar pogumno posezite po njih.
Za fižol velja enako kot za vse druge stročnice, zahteva rahlo, vlažno in toplo zemljo. Ne sejemo ga, preden se zemlja ne ogreje na vsaj 15 °C. Za zgodnost lahko poskrbite s setvijo sadik, v lončke ga sejemo zdaj. S setvijo visokega fižola nima smisla hiteti, saj začne cveteti - odvisno sicer od genetike -, šele ko se dan začne krajšati. Zgodnje setve prinašajo samo številne težave, kot so napadi koreninskih bolezni pa tudi divjih ljubiteljev fižola na štirih nogah. A imajo ga radi samo tako dolgo, dokler se ne začne ovijati okoli opore. Če sejemo nekje po 15. maju, je dovolj toplo, da se to zgodi hitro in takrat nima več nežnega okusa. Zato ga zajci in srne pustijo pri miru.
Visoki fižol sejemo na opore, kakršnekoli že vam najbolj ustrezajo, lahko je to tudi mreža za kumare. Nizki fižol pa sejte raje v vrste, ne v kupčke. Ko zraste v višino 20 centimetrov, ga ogrnite. Stročjega pobirajte čim bolj sproti, potem bo dolgo cvetel in rodil. Zrnaša pa ne sejte tako zgodaj, saj mora povsem dozoreti in to se zgodi bolje in prej, če mu je že dovolj toplo.
Za sonce in vročino
Leča, čičerika in dolga vigna so vrtnine za sonce in vročino. Ker pa imamo zadnjih deset let velikokrat opravka s hudimi vročinskimi valovi, ki jih fižol ne prenaša dobro, sem vesela, da se je na našem trgu že pred leti znašlo tudi seme topljubnih stročnic. Seme leče in čičerike je na našem trgu že skoraj 20 let, za seme dolge vigne pa bi lahko rekla neuradno še dlje, uradno pa nekoliko krajši čas; ker se je že v časih neke druge, skoraj pozabljene države prodajal pri nas tako imenovani kilometrski fižol, to je bila v resnici dolga vigna. Nekateri imajo to seme doma še od takrat, druge je navdušila zdaj. Nekaterim pa ni všeč.
Pa naj predstavim te tri nekoliko novejše stročnice na našem vrtu. Kaj imajo skupnega? Vse tri stročnice so ljubiteljice sonca in vročine. Zato naj bodo vedno na sončnih, toplih delih vrta. V senci z njimi ne boste zadovoljni. Vse tri omenjene stročnice niso občutljive na sušo, ne marajo pa veliko dežja. Zato namakanje ni nujno potrebno, razen če jih sadimo v rastlinjak.
Dolga vigna, pa tudi leča in čičerika nam popestrijo kolobar v rastlinjaku. Ravno njihova želja po soncu in vročini je njihova dodatna prednost. Lahko nam zelo uspešno popestrijo kolobar v rastlinjaku. Rastlinjak nam uspešno podaljša sezono v jeseni in nam tudi zelo zgodaj spomladi zagotovi veliko domače zelenjave. Vendar nastanejo težave, kaj bi v njega sadili poleti. Seveda je tu paradižnik, a tudi z njim moramo kolobariti. Paprika je njegova sorodnica, zato lahko paradižnik in papriko posadimo samo na eno polovico rastlinjaka, če seveda želimo v njem vrtnariti več let. Na drugo polovico seveda pridejo kumare, mogoče še kakšna bučka, pri preostalem pa se včasih zatakne.
Tukaj pa ima veliko vlogo lahko dolga vigna, pa tudi leča in čičerika za tiste, ki ju imajo res radi. Te stročnice imajo enake zahteve kakor paradižnik in jih res lahko posadimo tudi v rastlinjak. Ne gnojimo, samo prerahljamo zemljo za njihovo setev ali sajenje sadik. Korenine pa morajo biti na hladnem, zato tla okoli rastlin zastremo s slamo ali pokošeno travo. Seveda je v rastlinjaku namakanje potrebno, saj v njem naravnega dežja ni, vendar so to rastline, ki ne potrebujejo velike količine vode. Ko pa namakamo, je treba zemljo namočiti v globino. Če opazimo, da se tla pod zastirko vseeno zbijejo, zastirko samo odmaknemo, prerahljamo tla in tla ponovno prekrijemo. Tako bomo poleti tudi v rastlinjaku pridelali okusne stročnice.
Pridelovanje na vrtu
Za pridelovanje slovenskih stročnic gnojenje ni potrebno, saj je v naših tleh že veliko njihovih prijateljskih bakterij, ki bodo poskrbele za njihovo prehrano. Nove stročnice pa pri nas še nimajo svojih prijateljic. Zato tla vendarle obogatimo s kompostom. Lečo in čičeriko pognojimo z 2-3 l komposta na m², dolgo vigno pa 6-8 l/m². Namesto komposta lahko uporabimo kupljena organska gnojila, ne pa gnoja domačih živali. Po setvi je treba samo še tla vzdrževati rahla, nezbita, svetujem pa tudi osipavanje rastlin, ko dosežejo ustrezno višino, in seveda sprotno pobiranje pridelka.
Ko je pridelek pospravljen, rastlin ne izpulimo, samo porežemo jih. Tak nasvet velja pravzaprav za vse stročnice. Nadzemne dele damo seveda na kompost, korenine pa bodo še dodatno rahljale zemljo, bakterije z njih pa ostale v naših vrtnih tleh.
Toploljubne stročnice bodo odlično uspevale tudi v rastlinjaku in so dobrodošla popestritev tam veliko preozkega kolobarja. Na prostem pa v poletju, kakor je bilo lansko, ne bo veliko uspeha. Pa vendar jih je smiselno sejati, saj je vročih poletij veliko več kakor pa tako vlažnih, kot je bilo lansko.
